
Neomejen dostop | že od 14,99€
Izraelski varnostni kabinet je danes potrdil dogovor o prekinitvi ognja v Gazi in izmenjavi ujetnikov s palestinskim gibanjem Hamas ter vladi priporočil, naj dogovor ravno tako potrdi, je sporočil urad izraelskega predsednika vlade Benjamina Netanjahuja. Vlada bo predvidoma še danes odločala o dogovoru.
»Po pregledu vseh političnih, varnostnih in humanitarnih vidikov ter razumevanju, da predlagani dogovor podpira doseganje ciljev vojne, je (varnostni kabinet) vladi priporočil, naj potrdi predlagani dogovor,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil Netanjahujev urad.
Dogovor, ki so ga pogajalci Izraela in palestinskega Hamasa ob posredovanju ZDA, Egipta in Katarja dosegli v sredo v Dohi, zajema tri faze. V prvi, ki naj bi trajala šest tednov, naj bi Hamas najprej izpustil 33 od 94 izraelskih talcev, ki so še vedno v Gazi, Izrael pa približno tisoč palestinskih zapornikov. Napoveduje se tudi postopen umik izraelskih sil z naseljenih območij v Gazi.
Da so ovire v povezavi z dogovorom o prekinitvi ognja odpravljene, je danes po poročanju britanskega BBC potrdilo tudi palestinsko islamistično gibanje Hamas.
»Z velikodušnimi prizadevanji posrednikov so bile davi odpravljene ovire, ki so se pojavile, ker okupacija ni spoštovala pogojev sporazuma,« so navedli v izjavi.
Iz Netanjahujevega urada so pred tem danes sporočili, da bodo prvi izraelski talci, ki ostajajo ujeti v Gazi, v skladu z dogovorom izpuščeni v nedeljo. Kaže torej, da bo dogovor sprejet in uveljavljen v skladu s časovnim načrtom, vendar pa uveljavitev dogovora v celoti še vedno ni zagotovljena.
Nato naj bi v nedeljo najprej izpustili tri talke, izraelski mediji pa so objavili tudi celoten seznam imen 33 talcev, ki jih bo palestinsko gibanje Hamas izpustilo v šest tednov trajajoči prvi fazi dogovora. »Urad predsednika vlade bo vsak dan, ko bo vojska sprejela izpuščene talce in ko bodo obveščene njihove družine, podal izjavo z njihovimi imeni,« še navaja izraelski časnik Times of Israel.
V skladu z dogovorom o prekinitvi ognja in osvoboditvi talcev, ki so ga pogajalci v sredo sklenili v Dohi ob posredovanju Katarja, Egipta in ZDA, bo Hamas v prvi fazi najprej izpustil 33 od 94 izraelskih talcev, Izrael pa približno tisoč palestinskih zapornikov.
Pred prehodom iz prve v drugo fazo dogovora bi medtem po navedbah BBC kaj lahko nastali dodatni zapleti. Izpuščanje talcev v manjših skupinah v šestih tednih se lahko zaplete, dogovor pa lahko v vsakem trenutku propade, če katera od strani ne bo mogla slediti zahtevam ali se bo odločila, da jih ne bo spoštovala. Tudi Netanjahujeva krhka politična koalicija bi lahko v tem času razpadla, kar bi ogrozilo njegovo sposobnost, da uresniči dogovorjene pogoje.
Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da mora biti dogovor o premirju v Gazi »sklenjen, še preden zaprisežem«. Pri tem je spet kritiziral odhajajočega predsednika Joeja Bidna, ki ga je označil za »neprizanesljivega«, ker si lasti zasluge zanj, navaja Guardian. Po poročanju AFP je štiri dni pred zaprisego za drugi mandat Trump v oddaji Dana Bongina dejal, da se pogajanja ne bi nikoli zaključila brez pritiska njegove ekipe, vključno s posebnim odposlancem za Bližnji vzhod Stevom Witkoffom.
»Z izjemo enotedenskega premirja novembra 2023 Bidnu v 15 mesecih vojne ni uspelo prepričati izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, da bi privolil v premirje. Namesto tega mu je dobavljal orožje v vrednosti milijard dolarjev.«
Znotraj izraelske vlade se pri tem pojavljajo trenja, v ospredju katerih je skrajno desni minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir. Ta je v četrtek zagrozil, da bodo člani njegove stranke v primeru sprejetja sporazuma protestno zapustili Netanjahujevo vlado.
Finančni minister Bezalel Smotrič je medtem po poročanju izraelskega medija National News dosegel dogovor z Netanjahujem, da njegova stranka verskega sionizma v primeru sprejetja dogovora ne bo zapustila vlade. Smotrič je v zameno za to zahteval »popoln povratek v vojno« in ohranjanje nadzora nad dobavo humanitarne pomoči v Gazo.
Premirje potrjuje pomemben poraz Hamasa
Guardian navaja, da bo premirje, ki naj bi začelo veljati, če ne bodo nastali večji zadnji zapleti, utrdilo obsežne in hitre spremembe na Bližnjem vzhodu ter morda zapečatilo pomemben poraz islamističnih militantnih skupin, ki so že leta vplivni akterji v regiji, pišejo v analizi.
Hamas v Gazi, Hezbolah v Libanonu in razne šiitske milice v Iraku in Siriji bodo iz konflikta izšli občutno oslabljeni. Le hutijevci v Jemnu so okrepili svoj položaj, čeprav to morda ne bo trajalo dolgo. Islamska država ostaja le bleda senca svoje nekdanje moči.
Za organizacijo, kot je Hamas, je že samo preživetje večjega konflikta dosežek in pomeni, da Izraelu ni uspelo doseči enega od svojih glavnih vojnih ciljev. Vendar pa popuščanja Hamasa od maja lani, ko so se približali premirju, kažejo na njegovo oslabljeno stanje. Čeprav zanesljivih podatkov ni in je Hamas nedvomno pridobil številne nove borce, je njegova vojaška veja zaradi izraelskega napada močno prizadeta, večina višjih in srednjih poveljnikov pa je padla. Hamas, tako Guardian, sicer ohranja delno oblast na nekaterih območjih Gaze, vendar to ni nič podobnega polnemu nadzoru, ki ga je imel 16 let, ko je popolnoma obvladoval lokalno upravo.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je danes ob obisku Libanona pozval Izrael, naj konča trajajočo okupacijo in vojaške operacije na jugu države. Obenem pa je potrdil, da je gibanje Hezbolah na meji z Izraelom kopičilo orožje, saj so mirovniki ZN našli več kot 100 skrivališč orožja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Nadaljnja izraelska okupacija na območju operacij Unifila in izvajanje vojaških operacij na libanonskem ozemlju sta kršitvi resolucije 1701 (...) Morata se ustaviti,« je dejal Guterres ob obisku pripadnikov mirovnih sil ZN. Pri tem se je skliceval na odločitev Varnostnega sveta ZN, ki je leta 2006 končala vojno med Hezbolahom in Izraelom.
Glede orožja Hezbolaha pa je Guterres pojasnil, da so mirovne sile ZN od 27. novembra lani, ko je v veljavo stopil dogovor o prekinitvi ognja med Izraelom in šiitskim gibanjem, našle več kot 100 skrivališč orožja, ki naj bi pripadalo Hezbolahu in drugim oboroženim skupinam.
V Gazi po dogovoru o prekinitvi ognja ubitih več kot sto ljudi
V izraelskih napadih v Gazi je bilo po sklenitvi dogovora o prekinitvi ognja, o katerem so se v sredo zvečer dogovorili pogajalci v Katarju, skupno ubitih več kot sto ljudi, je danes sporočila civilna zaščita v palestinski enklavi. Izraelske oblasti bi lahko medtem kmalu potrdile dogovor, ki naj bi začel veljati v nedeljo.
Po besedah predstavnika civilne zaščite v Gazi je bilo od srede zvečer, ko so pogajalci v Katarju dosegli dogovor o prekinitvi ognja in izpustitvi izraelskih talcev, do danes skupno ubitih najmanj 113 ljudi, še več kot 260 pa je bilo ranjenih.
Civilna zaščita v Gazi je sporočila še, da je med ubitimi 28 otrok in 31 žensk, izraelski napadi pa se nadaljujejo tudi danes in so samo v zadnjih 24 urah terjali najmanj 88 življenj, poročata britanski BBC in katarska televizija Al Jazeera.
Od začetka izraelske ofenzive v Gazi 7. oktobra 2023 je bilo po zadnjih podatkih ministrstva za zdravje v oblegani palestinski enklavi skupno ubitih 46.876 ljudi, še več kot 110.000 pa je ranjenih.
Izraelski varnostni kabinet je medtem potrdil dogovor o prekinitvi ognja in izmenjavi ujetnikov s Hamasom. Dogovor mora potrditi še izraelska vlada, veljati pa naj bi začel v nedeljo okrog poldneva, čeprav še vedno obstaja tudi možnost zakasnitve.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji