Izrael in Hamas dosegla premirje v Gazi

Prvič po petnajstih mesecih zadrževanja v Hamasovih rokah 33 izraelskih in drugih talcev dobiva upanje na izpustitev, prebivalci Gaze pa na konec izraelskega vojaškega obračunavanja, vrnitev na domove in humanitarno pomoč. S posredniki iz ZDA, Egipta in Katarja sta se Izrael in Hamas v Dohi končno strinjala o 42-dnevnem premirju.

To naj bi postavilo temelje za umik izraelske vojske iz Gaze in izpustitev preostalih 97 talcev, kolikor jih je sploh preživelo. Premirje naj bi začelo veljati v nedeljo, izraelska vlada, ki ga mora še ratificirati, pa bo v zameno izpustila več sto palestinskih zapornikov. Zasluge za pomemben premik si je že pripisal prihajajoči predsednik ZDA Donald Trump: »To epsko premirje se je lahko zgodilo le zaradi naše zgodovinske novembrske zmage, ta je bila vsemu svetu jasen znak, da bo moja administracija iskala mir in se pogajala za varnost vseh Američanov in naših zaveznikov.« Med talci, ki naj bi bili še živi, so tudi trije Američani. Dogovor je pozdravil tudi sedanji demokratski predsednik Joe Biden. Povedal je, da je sam že maja označil »natančne obrise« dogovora, te pa je sprejel tudi Varnostni svet OZN. »Se šalite?« je vprašal novinarja, ki je poizvedoval o Trumpovih zaslugah.

Zasluge za premirje si pripisujeta tako Trump kot Biden. Foto: Kevin Lamarque/Reuters

S sklenjenim premirjem je zadovoljen tudi slovenski predstavnik v varnostnem svetu veleposlanik Samuel Žbogar, saj so k temu dolgo pozivali tudi sami. V telefonskem pogovoru za Delo pa je dodal, da je treba gledati v prihodnost: »Veliki problemi ostajajo. Palestinci sicer ne bodo več umirali zaradi bomb, grozi pa jim, da bodo umirali od lakote. V Gazi javnega reda sploh ni.«

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da bo o dogovoru govoril v javnosti šele, ko bo ta izpolnjen in zaključen. Izrael bo v zameno izpustil na stotine palestinskih zapornikov ter se delno umaknil iz Gaze, preostalih 61 talcev naj bi počakalo na uspešno izvedbo prve faze – če so sploh še živi. Po katarskih informacijah naj bi premirje začelo veljati v nedeljo.

Prvi dan premirja naj bi Hamas izpustil le tri talce, sedmi dan štiri in postopno druge, Izrael pa je obljubil, da bo poleg izpustitve več sto palestinskih zapornikov svoje vojake potegnil s prvih frontnih črt. Na 22. dan premirja se bodo umaknili s severa Gaze, nato bodo ostali ob meji z Egiptom, vključno z mejnim prehodom v Rafi.

Če se bo dogovor obdržal, se bo lahko približno milijon Palestincev vrnilo domov oziroma v tisto, kar je po brutalnem vojaškem obleganju ostalo od teh. Prejeli bodo močno okrepljeno humanitarno pomoč v hrani, zdravilih, gorivu in drugih nujnih potrebščinah.

V primeru izvajanja vseh določil se bodo začeli pogajati tudi o izpustitvi preostalih živih talcev ter o popolnem umiku izraelske vojske iz Gaze. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je doslej zatrjeval, da se to ne bo zgodilo pred uničenjem Hamasa, zato je druga faza dogovora še negotova. Če se bo posrečila, bo sledila obnova porušene Gaze pod mednarodnim nadzorom.

FOTO: Mohammed Salem/Reuters

Po 15 mesecih vojne

Izraelski in Hamasovi predstavniki so se prek ZDA, Katarja in Egipta pogajali vse minulo leto, Trump, ki bo izvršno oblast ZDA prevzel v ponedeljek, je premik pripisal svoji grožnji Hamasu, da bo brez izpustitve talcev takoj po njegovi selitvi v Belo hišo izbruhnil pekel. Njegov bližnjevzhodni odposlanec Steve Witkoff je sodeloval na zadnjih pogajanjih v Katarju, dogovor pa je prvi po izmenjavi talcev in ujetnikov novembra 2023, mesec dni po Hamasovemu napadu na Izrael s 1200 mrtvimi in 251 zajetimi izraelskimi in tujimi državljani.

Dosedanji ameriški državni sekretar Antony Blinken je priznal, da se Hamas pogaja le ob složnosti ZDA in Izraela, če je bilo med državama opaziti razhajanje, je Hamas po njegovih besedah odstopil od pogajanj o izpustitvi talcev. Bidnova administracija je zaradi vojne v Gazi, ki je sledila Hamasovemu napadu na Izrael, judovski državi pogosto grozila z zadržanjem pošiljk orožja. Trump je ministrskemu predsedniku Benjaminu Netanjahuju že med predvolilno kampanjo sporočil, naj naredi »tisto, kar mora«. Njegov podpredsednik J. D. Vance je, če Hamas ne bo izpustil talcev, napovedal uničenje »še zadnjih Hamasovih bataljonov in njihovega vodstva«.

Po arabskih virih, ki so jih navedli izraelski mediji, naj bi Witkoff konec tedna dokončno odpravil dvome premiera Netanjahuja, iz njegove pisarne pa so po naznanitvi dogovora vendarle sporočili, da je nekatere podrobnosti še treba uskladiti, domnevno natančne koordinate umika izraelske vojske iz Gaze. Po poročilih izraelskih medijev se njihova vojska pripravlja na delni umik.

FOTO: Ramadan Abed/Reuters

Izrael je v veliki meri obračunal z vojaško močjo palestinske veje egiptovskih Muslimanskih bratov, ki je po letu 2007 brez volitev vladala v Gazi. Organizirala je najhujši napad na Jude po Hitlerjevem holokavstu, izraelsko vojaško obračunavanje v gosto naseljeni Gazi pa je prineslo številne žrtve med civilisti. Po podatkih Hamasovega zdravstvenega ministrstva je bilo ubitih najmanj 46.000 ljudi, več kot 110.000 je ranjenih.

Na dogovor o talcih, zapornikih in začetku vračanja normalnosti v Gazo so najverjetneje vplivale tudi izraelske vojaške akcije na širšem območju. Judovska država ni le zdesetkala Hamasa in njegovega vodstva, podobno je obračunala z libanonskim Hezbolahom, ki je raketne napade na sever Izraela okrepil le dan po 7. oktobru 2023.

Po navedbah vojaških analitikov so uničili tudi vojaško obrambo Irana, mentorja Hamasa, Hezbolaha ter drugih protiizraelskih in protizahodnih organizacij območja. Zaradi tega in zaradi ruske vojaške zapletenosti v Ukrajini je prav tako padel režim sirskega predsednika Bašarja al Asada.