Izraelska zamuda pri potrjevanju dogovora o premirju v Gazi

Izraelska vlada pod vodstvom Benjamina Netanjajuja danes ni potrdila dogovora o razglasitvi začasnega premirja v Gazi, ki sta ga Izrael in palestinsko gibanje Hamas po mesecih pogajanj dosegla v Dohi. Vlada naj bi po poročanju izraelskih medijev o dogovoru glasovala jutri oziroma šele v soboto, kar bi lahko zamaknilo uveljavitev prekinitve ognja. 

Dan po sklenitvi dogovora je v najnovejšem izraelskem obstreljevanju Gaze po navedbah tamkajšnjih oblasti umrlo vsaj 80 ljudi, med njimi tudi ženske in otroci. Njihova življenja so ugasnila 72 ur pred predvidenim začetkom premirja, ki ga mednarodna skupnost vidi kot korak h končanju petnajst mesecev trajajoče vojne. 

Večino današnjega dne je kazalo, da bi lahko dogovor propadel, še preden bi zaživel, in sicer zaradi izraelske zamude pri njegovem potrjevanju. 

Krivdo za zamudo je izraelski premier v jutranjem sporočilu za javnost najprej pripisal palestinski strani. Hamas je po Netanjahujevih besedah »preklical dele doseženega sporazuma ... in sicer zato, da bi v zadnjem trenutku izsilil koncesije«. Izraelski premier se je zato odločil, da odloži vladno glasovanje o dogovoru, vse dokler ga vodstvo Hamasa ne sprejme v celoti. Toda predstavniki palestinskega gibanja so hitro zavrnili Izraelčeve očitke, rekoč, da zanje ni nikakršne podlage.

Več izraelskih medijev je oklevanje razumelo predvsem kot odraz nepripravljenosti Netanjahujevih skrajno desnih koalicijskih partnerjev na končanje petnajst mesecev trajajoče vojne, v kateri je življenje doslej izgubilo več kot 46.780 Palestincev. Novinarji in analitiki so kot ključno oviro identificirali finančnega ministra Bezazela Smotriča in ministra za nacionalno varnost Itamarja Bena Gvira, ki naj bi v primeru uresničitve premirja zagrozila z umikom iz vlade.

Kljub znakom notranjepolitične krize v Izraelu, so predstavniki administracije odhajajočega ameriškega demokratskega predsednika Joeja Bidna vztrajali, da bo v Dohi sklenjeni dogovor o prekinitvi ognja uresničen in uveljavljen dan pred inavguracijo Donalda Trumpa, Bidnovega republikanskega naslednika v Beli hiši. »Prepričan sem in pričakujem, da se bo [dogovor] začel izvajati v nedeljo,« je poudaril aktualni ameriški državni sekretar Antony Blinken.

Cilj premirja je doseči konec vojne

Pričakovana prekinitev ognja bo šele druga od začetka vojne, ki jo je sprožil Hamasov napad na Izrael 7. oktobra 2023. V najhujšem napadu v zgodovini Izraela je bilo ubitih več kot 1200 ljudi, palestinski skrajneži pa so med njim zajeli tudi 251 talcev, od katerih jih 96 še vedno zadržujejo na območju Gaze.

Dogovorjena začasna prekinitev ognja bo vključevala izmenjavo palestinskih zapornikov za izraelske in tuje talce. Izrael naj bi med šesttedensko prvo fazo prekinitve ognja v zameno za osvoboditev 33 talcev izpustil večje število Palestincev iz svojih zaporov. Dogovor v prvi fazi predvideva tudi delen umik izraelske vojske iz Gaze, vrnitev razseljenih prebivalcev na sever enklave ter znatno povečanje humanitarne pomoči.

Pogajanja o podrobnostih druge in tretje faze, v katerih naj bi prišlo do novih izmenjav talcev in zapornikov ter do popolnega umika izraelske vojske iz Gaze, naj bi se po poročanju zahodnih medijev začela šestnajst dni po začetku premirja, njihov cilj pa bo besedah odhajajočega ameriškega predsednika Bidna doseči trajen mir in konec vojne.