Neomejen dostop | že od 9,99€
Predsednik izraelske vlade Benjamin Netanjahu je danes dokončno razpustil vojni kabinet, ki ga je sklical po Hamasovem napadu na južni Izrael 7. oktobra lani. Osem dni po tem, ko je kabinet zaradi osebnih političnih kalkulacij zapustil eden od opozicijskih voditeljev Beni Ganc, je bila to pričakovana poteza, ki ne bo imela velikega vpliva na izraelsko vodenje brutalnega uničevanja območja Gaze, bo pa dodatno zaostrila notranjepolitične napetosti v državi.
Benjamin Netanjahu je po razpustitvi vojnega kabineta, nekakšnega poskusa vlade narodne enotnosti, dejal, da bo ključne odločitve v povezavi z vojno v Gazi zdaj sprejemal nacionalni varnostni svet, obenem pa se bo s člani razpuščenega kabineta še naprej posvetoval.
Izraelski vojni kabinet ni razpadel zaradi brutalnosti in tega, da bo Mednarodno kazensko sodišče (ICC) za dva njegova glavna akterja, premiera Netanjahuja in obrambnega ministra Joava Galanta zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti kmalu izdalo nalog za aretacijo. Razpadel je zato, ker – tako meni tudi prebegli Ganc – ni uresničilo nobenega izmed svojih vojnih ciljev: vojaške zmage nad Hamasom in osvoboditve talcev. Strahotna tragedija Palestincev pri tem ne igra nobene vloge.
Potezo, ki je bila logična posledica velikih notranjih nesoglasij glede vodenja vojne v Gazi, je premier potegnil v dneh, ko po Izraelu potekajo množični protivladni protesti. Potem ko je več deset tisoč protestnikov na ulicah Tel Aviva kljub policijskemu nasilju vztrajalo ves konec tedna, se je danes na pohod proti Jeruzalemu odpravilo več tisoč protestnikov, ki so se jim pridružili tudi študentje in srednješolci. Protestniki, med katerimi imajo glavno vlogo svojci zajetih talcev, so blokirali glavno cesto med Tel Avivom in Jeruzalemom in od političnega vrha zahtevali izvedbo predčasnih parlamentarnih volitev še pred obletnico Hamasovih grozodejstev.
Toda tudi izraelski protivladni protestniki – podobno je bilo že med množičnimi protesti pred 7. oktobrom – se za neopisljivo grozo, ki jo v procesu kolektivnega izraelskega maščevanja doživljajo prebivalci območja Gaze, sploh ne zmenijo in je niti ne omenijo. Kot da Palestinci ne obstajajo.
Dodaten dejavnik izraelskega pospešenega približevanja živčnemu zlomu je strmo naraščajoča potreba po vojakih. Izraelska vojska za vojno pripravlja več tisoč moških in žensk, ki so že presegli upokojitveno mejo, obenem pa je v pripravi zakon, ki bo prekinil dolgoletno »tradicijo«: vojaške uniforme si bodo morda že kmalu morali nadeti tudi ultraortodoksni Judi (večinoma nezakoniti priseljenci na okupiranem Zahodnem bregu), ki so bili do zdaj popolnoma oproščeni vseh obveznosti. Od davčnih do vojaških. Če bo zakon sprejet, bi to lahko močno zatreslo celotno izraelsko politiko in še kaj.
Politični kaos v Izraelu stopnjuje tudi dogajanje na meji z Libanonom. Šiitsko gibanje Hezbolah je v zadnjih dneh namreč močno povečalo intenzivnost svojih napadov na izraelska obmejna območja, izraelska vojska pa z raketnimi napadi in z napadi z brezpilotniki redno napada cilje v južnem Libanonu.
Prvih osem mesecev po začetku izraelskega rušenja Gaze je kljub konstantnim napadom z obeh strani na izraelsko-libanonski meji vladal tako rekoč taktični dogovor, da nobena stran ne bo naredila nečesa, kar bi lahko izzvalo (novo) veliko vojno. A razmere se v zadnjih dneh hitro zaostrujejo, kar med drugim poslabšuje tudi možnost, da bi bil med Izraelom in Hamasom sklenjen tako težko pričakovan dogovor o prekinitvi ognja.
Že dlje časa se povečujejo tudi razpoke med Netanjahujem in vrhom izraelske vojske, ki so bile prav tako prisotne že v mesecih pred Hamasovim napadom in so (ne)posredno vplivale na katastrofalen odziv izraelske vojske in, predvsem, varnostno-obveščevalnih struktur. Vrh izraelske vojske je tako v nedeljo oznanil, da bo v Gazi uvedel »taktične premore«, med katerimi bi bila mogoča dostava humanitarne pomoči, Benjamin Netanjahu pa se je, sodeč po izraelskih virih, nemudoma odzval z izjavo, da je to zanj nesprejemljivo.
Izraelsko rušenje in pobijanje v Gazi se je danes nadaljevalo brez kakršnega koli premora.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji