Nemški človek v Bruslju

Berlin – Če imajo v berlinskih kuloarjih prav, bo nemška kanclerka Angela Merkel za prihodnjega predsednika evropske komisije podprla bavarskega konservativca Manfreda Webra. To pa bi najbrž pomenilo žrtvovanje morebitne kandidature predsednika Bundesbanke Jensa Weidmanna za vodstvo Evropske centralne banke.

Šestinštiridesetletni Weber in le štiri leta starejši Weidmann veljata za vzhajajoči zvezdi nemške konservativne politike na evropskem parketu, eden kot voditelj poslanske skupine evropske ljudske stranke v evropskem parlamentu in drugi kot predsednik Bundesbanke s pomembno težo v svetu Evropske centralne banke. Tako v Frankfurtu kot v Bruslju se napovedujejo pomembne kadrovske spremembe, saj se prihodnje leto upokojujeta predsednik ECB Mario Draghi in predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, v Berlinu pa bo o usodi mlajših kolegov še vedno odločala stara garda s kanclerko Angelo Merkel na čelu. Zdaj je videti, da se krščanskodemokratska prvakinja bolj nagiba k spodnjebavarskemu Evropejcu iz sestrske CSU kot pa k svojemu nekdanjemu gospodarskemu svetovalcu iz Porenja.

Sredi nadaljevanja gospodarske rasti in rekordnih proračunskih presežkov nemška prvakinja morda noče majati evrske denarne politike, pa naj bo ta še tako v nasprotju z učenji klasične nemške konservativno-liberalne ekonomske šole. Nemec na čelu evropske komisije pa bi lahko pomagal k širjenju evropske agende, ki je za osrednjo državo celine bistvenega pomena gospodarsko, politično in varnostno ter še posebno v času, ko EU napadata tako dolgoletna zaveznica ZDA kot nekdanja nasprotnica Rusija. Velika Britanija evropske korenine maje z brexitom, nevarnih protievropskih razpoloženj pa še ni konec niti v nekaterih drugih severnih državah. Že evrska kriza je pokazala težko iskanje ravnotežja med različnimi razumevanji vloge države v gospodarstvu in drugod, za Nemčijo pa je še posebno pomembno, da na zdravem gospodarskem tiru ostaja najtesnejša zaveznica Francija.
 

Človek z velikimi ambicijami

Varovanje vseh teh interesov, ki so po nemškem prepričanju tudi v službi evropskega združevanja, ne bo lahka naloga, na vsak način pa bi potrebovalo pravega človeka na čelu evropske komisije. A saj vodilni nemški komentatorji Webra opisujejo kot človeka z mirnim nastopom in velikimi ambicijami, s katerim bi lahko delala tudi nemške kanclerka. Inženir po izobrazbi si bo moral kot nemški kandidat za predsednika evropske komisije seveda pridobiti podporo drugih evropskih desnosredinskih strank, a se je v očeh mnogih v evropskem parlamentu že izkazal, frakciji, ki jo vodi, pa za majske volitve napovedujejo dobro uvrstitev. V formuli za prihodnjega predsednika evropske komisije je še veliko neznank, morebitna zmaga podpredsednika bavarske CSU za najvišji evropski izvršni položaj pa bi bila vsekakor svojevrsten prelom. Bavarska vladajoča stranka pod vodstvom predsednika Horsta Seehoferja in deželnega premiera Markusa Söderja namreč pravkar tekmuje z nacionalistično Alternativo za Nemčijo za prevlado na deželni skrajni desnici zaradi begunske krize, ki je pretresla vso Nemčijo in tudi njeno najjužnejšo deželo.

Komaj poldrugi mesec pred deželnimi volitvami ni videti, da bo takšna taktika CSU zagotovila nadaljevanje absolutne prevlade v Münchnu, Weber pa že prej ni bil klasični bavarski konservativec. Že njegov vodstveni slog je daleč od razvpite bavarske vročekrvnosti, leta 2004 prvič izvoljen v evropski parlament pa je velik del svojega političnega življenja preživel v evropski politiki. Že med begunsko krizo je bil bliže kanclerki Merklovi, evropske rešitve pa je zagovarjal tudi pri nekaterih drugih pomembnih vprašanjih, na primer pri varovanju podatkov. Zdaj se še posebej zavzema za večjo učinkovitost evropskih ustanov, kar je pomembno v času naraščajočega populizma, zaradi katerega se z brexitom prvič v zgodovini EU poslavlja ena od članic. Manfred Weber tudi vlogo evropske komisije vidi bolj v slogu evropske vlade kot pa voditeljem držav članic podrejene bruseljske birokracije.
 

Predstavnik Evrope

Če jo bo lahko vodil, bo morda politično preživel tudi dolgoletno kanclerko. Nemški komentatorji že napovedujejo, da bi v tem primeru v Bruslju imeli nemškega kanclerja v senci, v Berlinu pa še več evropskega vpliva kot doslej. To je pokazala že nedavna Webrova razprava s poljskim premierom Mateuszem Morawieckim o prihodnosti Evrope, na kateri je nemški politik najprej poudaril, da ni Evropa na Poljsko prinesla demokracije, ampak obratno, saj iz te države iz leta 1791 izhaja prva sodobna evropska ustava z delitvijo oblasti vred. Za ta načela so Poljaki vstali med najbolj temačnimi obdobji zgodovine, kot je bila druga svetovna vojna ali sovjetska nadvlada.



Weber se vidi kot predstavnik Evrope, ki že deluje ter je zato ni treba nadomestiti z drugačno. »Zaradi propagande poljske vladajoče stranke« pa je tudi povedal, da kot Nemec v evropskem parlamentu še nikoli ni govoril o Poljski v strahu, da bodo v Varšavi njegovo nacionalnost izkoristili za napad na tiste državljane, ki se bojujejo za svobodo in vladavino prava. A ga je 219 kolegov izbralo za voditelja svoje skupine, »zato se hočem bojevati za interese državljanov Evropske unije«. Poziva, naj držijo skupaj in se ne pustijo deliti.