Število umrlih s covidom v Sloveniji preseglo 5000

20.31 Na Češkem znova obvezne maske na delovnih mestih

Na Češkem zaradi naraščajočega števila novih okužb s koronavirusom s prihodnjim tednom znova uvajajo obvezno nošenje mask na vseh delovnih mestih v zaprtih prostorih, je danes sporočil minister za zdravje Adam Vojtech. Obvezne bodo maske tipa FFP2, ki nudijo višjo stopnjo zaščite pred okužbo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ukrep bo začel veljati prihodnji teden. Mask ne bo treba nositi le tistim, ki so sami v pisarni.

Vlada je razpravljala tudi o možnosti uvedbe nošenja mask za učence v razredih med poukom, a se na koncu za to niso odločili. Skrajšali bodo tudi veljavnost PCR testov za koronavirus, da bi tako pospešili cepljenje proti covidu-19. Testi bodo v nekaterih primerih veljavni le še en dan, sicer pa tri dni. Zdravstveno zavarovanje pa bo testiranje krilo le, če bo to zahteval zdravnik. »Testiranje ni rešitev,« je glede tega poudaril Vojtech.

17.39 V Sloveniji presegli mejo 5000 smrti bolnikov s covidom-19

Število umrlih bolnikov s covidom-19 je v Sloveniji preseglo mejo 5000, kažejo podatki vlade. Prvi covidni bolnik je v Sloveniji umrl 14. marca lani, v prvem epidemičnem valu je skupaj umrlo nekaj več kot sto ljudi. Največji smrtni davek je covid-19 pustil v drugem epidemičnem valu lansko jesen in zimo, v teh mesecih je umrlo okoli 4000 ljudi. V prvem epidemičnem valu je bilo največ smrtnih žrtev v enem tednu 25 (od 6. do 12. aprila lani), največ bolnikov v enem dnevu pa je umrlo 4. in 6. aprila 2020, po šest. Številke v drugem epidemičnem valu, ki se je začel proti koncu poletja, eskaliral pa v začetku oktobra, pa so bile popolnoma drugačne. Od začetka septembra lani do konca februarja letos je po vladnih podatkih umrlo 3993 covidnih bolnikov. Prvo tisočico smo dosegli 20. novembra lani, v treh tednih je umrlo še tisoč bolnikov, saj je takrat umiralo po okoli 50 covidnih bolnikov na dan.

Tudi v tednih in mesecih za tem so bile covidne statistike neusmiljene. Meja več kot 3000 smrti covidnih bolnikov je bila presežena 10. januarja, meja 4000 smrti pa 17. februarja. Nato se je stanje začelo umirjati, sledili so meseci relativnega zatišja, število smrti pa je znova začelo naraščati ob novem epidemičnem valu v septembru. V septembru in v oktobru je umrlo 226 covidnih bolnikov. V tem času je največ covidnih bolnikov umrlo 7. decembra, ko je življenje izgubilo 66 ljudi. V lanskem letu je bilo tako skoraj 20 odstotkov več smrti kot povprečno v petih letih poprej. Število presežnih smrti je izstopalo predvsem v novembru in decembru. Po podatkih državnega statističnega urada je bila v novembru lani presežna smrt skoraj 90-odstotna. V januarju letos je bila 30-odstotna, v maju letos pa okoli 10-odstotna.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v tednu od 27. septembra do 3. oktobra število umrlih za devet odstotkov višje od pričakovanega števila umrlih, presežna smrt je bila v tem tednu predvsem v starostni skupini 65 do 74 let. V primerjavi z drugim epidemičnim valom se je to jesen spremenila tudi struktura covidnih bolnikov. Medtem ko so v prvem in drugem epidemičnem valu umirali predvsem starejši od 85 let, pa se je povprečna starost umrlih covidnih bolnikov v zadnjih mesecih na račun visoke stopnje precepljenosti med starejšimi od 85 let, pa tudi prekuženosti tega dela populacije pomembno znižala.

Po podatkih NIJZ je bila povprečna starost covidnih bolnikov, ki so umrli v bolnišnici med 4. in 10. oktobrom, 74 let, povprečna starost tistih covidnih bolnikov, ki so umrli v bolnišnicah teden poprej, pa 72 let. V obeh tednih so beležili tudi primere smrti covidnih bolnikov, ki so bili stari med 35 in 44 let. Povprečna starost covidnih bolnikov, ki so v bolnišnicah umrli med 26. julijem in 15. avgustom, pa je bila manj kot 70 let. Za definicijo smrti bolnika s covidom se sicer šteje smrt osebe, pri katerih je bila okužba z novim koronavirusom potrjena v 28 dneh pred smrtjo.

16.44 Inšpektorat preverja primere, ko pozitivni na hitrih testih niso opravljali PCR-testa

Zdravstveni inšpektorat je bil seznanjen z večjim številom posameznikov, ki naj kljub pozitivnemu rezultatu hitrega testa na novi koronavirus nato ne bi opravili PCR-testa, na katerega so bili napoteni. Po podatkih NIJZ je bilo samo v septembru takšnih oseb 525, je danes povedala Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata, kjer primere preverjajo. O tem, da se več kot 13 odstotkov oseb s pozitivnim hitrim testom ne udeleži PCR-testa, s katerim uradno potrjujejo okužbo z novim koronavirusom, je STA poročala prejšnji teden. Po nekaterih ocenah tako do sredine septembra ni bilo treba v izolacijo več kot 3000 okuženim. Na zdravstvenem inšpektoratu so za STA prejšnji teden pojasnili, da so opravili en nadzor nad takšnim primerom, nepravilnosti pa niso ugotovili.

Potza pa je na današnji novinarski konferenci povedala, da so po tistem, ko so bili seznanjeni z večjim številom posameznikov, ki naj kljub pozitivnemu rezultatu hitrega testa na novi koronavirus nato ne bi opravili PCR-testa, že začeli zbiranje dokazil o morebitnih nepravilnostih. Spomnila je, da zakon o nalezljivih boleznih v 32. členu navaja ustrezno podlago za izrekanje sankcij posameznikom, ki se na podlagi obvestila o pozitivnem rezultatu hitrega testa nato ne naročijo tudi na PCR-test. Globa za kršitev v takih primerih znaša od 400 do 4000 evrov. Sicer pa je na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede covida-19 podrobneje predstavila poročilo o opravljenih inšpekcijskih nadzorih glede spoštovanja pogojev preboleli, cepljeni ali testirani (PCT) in drugih nadzorih, povezanih s covidom-19, v tritedenskem obdobju od 27. septembra do vključno 17. oktobra.

Glede spoštovanja pogoja PCT so inšpekcijski organi po njenih besedah v omenjenem obdobju opravili nadzore v 6325 objektih ter nad 16.306 osebami. Skupno število opravljenih nadzorov v zvezi z obvladovanjem covida-19 pa je bilo v omenjenem obdobju 8181, pri čemer je bil delež neskladnih objektov oz. lokacij sedemodstoten. Inšpektorji so po njenih podatkih izrekli 73 prekrškovnih sankcij, 432 opozoril po zakonu o prekrških, 14 upravnih odločb in 352 upravnih ukrepov. Ob tem je Deana Potza izpostavila tudi nekaj primerov dobre prakse, ki so jih pri poročanju o nadzoru spoštovanja pogojev PCT navedli posamezni inšpektorati.

15.00 Krek: Sedemdnevna incidenca je vse višja, smo v novem valu

V zadnjih 14 dneh se število okuženih povečuje v vseh državah, le v redkih, denimo v Italiji, se ta incidenca znižuje, je na novinarski konferenci povedal direktor NIJZ Milan Krek. Pred nami je zimsko obdobje, ko se ljudje zadržujejo predvsem v notranjih prostorih in je možnost za okužbo še večja. Število okuženih se bo v vseh državah povečevalo, predvsem v tistih, ki so slabše precepljene. Kot je poudaril Krek, so velike razlike v epidemiološki sliki med dobro in slabo precepljenimi državami, med slednje se uvrščamo tudi mi. »Cepljenje je tisto, ki zaščiti populacijo pred okužbo, pred hudimi in smrtnimi primeri.«

Dviguje se nam 14-dnevna incidenca, sedemdnevno povprečje, tudi reprodukcijsko število R se zvišuje, kar pomeni, da smo v novem valu. Krek je poudaril, da je več smrtnih primerov v slabo precepljenih državah. Povečuje se tudi število bolnikov na intenzivni negi – do 130 postelj še lahko obvladujejo – je povedal Krek. V tem trenutku prevladuje različica delta, ki je bolj kužna, podatki, ki prihajajo, pa kažejo, da se rojeva nova varianta, ki je za 20 odstotkov bolj kužna. O njej informacije prihajajo iz Velike Britanije, kjer se je pokazalo, da je kužnost večja, več je hospitalizacij, »vendar bo trajalo, da se bo ugotovilo značilnosti«. »Epidemije ni konec. To je treba jasno povedati, čeprav se nekateri obnašajo tako, kot da je konec,« je poudaril direktor NIJZ in dejal, da je še vedno nujno spoštovanje ukrepov in bolj striktno upoštevanje pogoja PCT. »PCT je orodje, ki nam odpira družbo, da lahko imamo odprte šole, se vozimo z avtobusi, za to bi morali biti hvaležni, PCT nam daje svobodo.«

Idejo o prostovoljnem zapiranju v času počitnic, o kateri je pred dnevi govorila Mateja Logar, vodja svetovalne skupine za covid-19, je podprl, saj da gre za idejo strokovne skupine. Želeli so, da lahko ljudje brez prisile, odlokov naredijo nekaj za zdravje družbe. »Vsake počitnice so lahko kot nekakšen lockdown, ko je manj kontaktov, če bomo pozorni, bomo lahko nadalje imeli lepše številke,« je dejal Krek in dodal, da so proti zapiranju družbe, saj da to ni dobro med drugim za duševno zdravje ljudi. Po njegovem je zapiranje zadnji ukrep, ko drugih izhodov več ni, ko bolnišnice ne bodo več zmogle, trenutno pa so na voljo še PCT in drugi ukrepi.

13.24 Opozicija v DZ vložila predlog novele za nadomestilo za karanteno tudi za samozaposlene

Opozicijski poslanci s prvopodpisanim Branetom Golubovićem (LMŠ) so v DZ vložili predlog novele zakona o nujnih ukrepih v zdravstvu, ki ureja nadomestilo za karanteno ali varstvo otrok v karanteni tudi za samozaposlene, družbenike in kmete. K temu je pozvalo že več deležnikov, ministrstva za gospodarstvo, delo in zdravje pa doslej še niso ukrepala. Sredi julija je začel veljati zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu, ki je dal podlago za podaljšanje ukrepa nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile do 31. decembra.

Zakon državi nalaga, da mora delodajalcem povrniti stroške, ki jih imajo z nadomestilom plač za delavce, ki jim je bila odrejena karantena oziroma ki so odsotni zaradi višje sile, kamor sodi tudi varstvo otrok, ki so bili napoteni v karanteno ali so zboleli. A predpis naslavlja le delavce, ki so v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi, zato samozaposleni niso upravičeni do nadomestila. Predlagana novela zakona, ki so jo pripravili opozicijski poslanci LMŠ, SD, Levice, SAB in NeP, pa z novimi členi ureja delno povrnjen izgubljeni dohodek tudi za samozaposlene, družbenike in kmete, in sicer po vzoru ureditve v petem protikoronskem zakonu, ki je veljal do 1. julija.

12.22  Na Hrvaškem največ novih okužb s koronavirusom od aprila letos

Na Hrvaškem so v zadnjih 24 urah ob 10.691 testih potrdili 3162 okužb z novim koronavirusom, kar je največji dnevni porast od začetka aprila letos. V zadnjih 24 urah je umrlo 23 covidnih bolnikov, med njimi je bilo pet cepljenih. V državi razmišljajo o širitvi obvezne uporabe covidnih potrdil. Danes objavljeno število na novo okuženih je občutno višje, kot je bilo prejšnjo sredo, ko so zabeležili 2022 primerov okužb. V sredo pred dvema tednoma jih je bilo 1925.

Največje dnevno število na novo okuženih je bilo sicer 8. aprila letos, ko so jih našteli 3217. Aprila so nato na Hrvaškem še dvakrat potrdili več kot 3000 novih okužb v 24 urah, a je bilo takrat število nekoliko nižje od današnjega. V državi je 11.995 aktivnih primerov okužb. V bolnišnicah je 939 covidnih bolnikov, med njimi jih 131 potrebuje podporo medicinskih ventilatorjev. V samoizolaciji je 21.296 ljudi. Od 25. februarja lani so potrdili skupaj 433.136 okužb z novim koronavirusom in 8951 smrti zaradi covida-19.

12.11 Poživitveni odmerek prejelo dobrih 33.000 ljudi

Z vsemi odmerki cepiva pa je cepljenih 52 odstotkov celotne populacije oziroma 1.103.994 oseb. Med polnoletnimi je polno cepljenih 62 odstotkov, med starejšimi od 50 pa 73 odstotkov. Po podatkih vlade so v torek cepili skupno 3370 oseb.

Poživitveni odmerek je doslej prejelo 33.058 ljudi, je objavljeno na danes posodobljeni spletni strani NIJZ, na kateri poročajo aktualne podatke o cepljenih. Število cepljenih s tretjim oziroma drugim odmerkom po cepljenju s cepivom Janssen pa je le ena od novosti, je v zapisu na twitterju poudaril v. d. predstojnika Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ Mario Fafangel. Interaktivni prikaz se tako po novem osveži enkrat na dan do 10. ure s podatki za pretekli dan in temelji na podatkih, ki so jih izvajalci cepljenja vnesli v elektronski register cepljenih oseb.

V interaktivni prikaz cepljenja so vključene osebe, ne glede na državljanstvo, s prijavljenim začasnim ali stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so cepljenje proti covidu-19 opravile pri nas, so še sporočili z NIJZ. Poleg tega pri poročanju o deležu precepljenosti po posameznih občinah po novem upoštevajo tudi začasno prebivališče, ne več samo stalnega. Na prvo mesto med občinami z najvišjim deležem cepljenih oseb se je tako povzpela Kranjska Gora, kjer je z enim odmerkom cepljenih 66,4 odstotka prebivalcev, z vsemi pa 62,7 odstotka.

11.12  V Avstriji velik dnevni porast števila okužb z novim koronavirusom

Število potrjenih okužb z novim koronavirusom je v Avstriji skokovito naraslo. V zadnjih 24 urah so jih namreč po današnjih podatkih pristojnih ministrstev potrdili 3727. Še dan pred tem so jih potrdili 'zgolj' 2590. Danes sicer poročajo o 13 smrtih zaradi covida-19, v torek so o 16. Sedemdnevna incidenca na 100.000 prebivalcev na ravni države je z današnjim dnem narasla na 195,4, v torek je bila še pri 182,9, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Zvezna dežela z najvišjo incidenco je trenutno Zgornja Avstrija, kjer ta znaša 299,3, sledijo ji Solnograška, Spodnja Avstrija in Štajerska. 

Avstrijski zdravstveni minister Wolfgang Mückstein je kasneje po seji vlade sporočil, da bo od 1. novembra za vse, ki med delom prihajajo v stik z drugimi ljudmi, na delovnem mestu obvezen pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Izjema bodo denimo vozniki tovornjakov. Do 14. novembra bo v veljavi prehodno obdobje. Za spoštovanje bosta odgovorna delodajalec in zaposleni. Za kršenje pravila PCT so po besedah avstrijskega ministra za delo Martina Kocherja predvidene denarne kazni v višini 500 evrov za zaposlene in 3600 evrov za delodajalce.

10.45  Nogometni sindikat poziva k cepljenju proti novemu koronavirusu

Sindikat poklicnih igralcev nogometa v Sloveniji (Spins) poziva vse svoje člane, nogometaše, trenerje, da ravnajo odgovorno in se čim prej cepijo proti covidu-19. Obenem apelirajo na vse klube in predvsem na Nogometno zvezo Slovenije (NZS), da dejavno pristopijo k ozaveščanju o pomembnosti cepljenja in odgovornega ravnanja posameznikov v družbi. S cepljenjem bodo nogometaši, trenerji in drugi deležniki v nogometu zaščitili svoje zdravje ter tudi zdravje soigralcev, družinskih članov, prijateljev, znancev in drugih bolj ranljivih skupin prebivalstva, opozarjajo pri Spinsu. Pandemija virusa covid-19 je povzročila eno največjih zdravstvenih kriz v zadnjem stoletju, so zapisali pri slovenskem nogometnem sindikatu. Učinkovita cepiva so za zdaj edino realno upanje, da se epidemija jeseni oziroma v prihajajočem hladnem obdobju ne bo ponovila v vsej razsežnosti.

09.40 Brez izjem glede cepljenja za OP Avstralije

Avstralski minister za priseljevanje je danes izključil oprostitev cepljenja za teniške igralce, ki bodo nastopili na odprtem prvenstvu Avstralije v Melbournu. »Naše zdravstveno priporočilo je, da bodo morali biti vsi, ki pridejo v Avstralijo, ko odpremo meje, dvakrat cepljeni,« je za radio ABC dejal Alex Hawke. Že dan pred tem je premier zvezne države Viktorija Dan Andrews napovedal, da ne pričakuje nobenih izjem za vstop v državo glede covidnih meril za teniške igralce, ki januarja tradicionalno začenjajo sezono v Avstraliji. »Menim, da necepljen teniški igralec ne bo mogel pridobiti vizuma za vstop v to državo,« je dejal Andrews in dodal: »Virus ne izbira in mu je povsem vseeno, koliko grand slamov si osvojil ali na katerem mestu teniške lestvice si.«

Danes pa je moral Hawke odgovarjati na vprašanja, povezana s številko ena svetovnega tenisa Novakom Đokovićem, ki je ta teden v pogovoru za domači Blic še enkrat poudaril, da ne želi razkriti svojega cepilnega statusa. »Ne, nimam sporočila za Novaka,« je dejal Hawke in poudaril: »To je sporočilo za vse ljudi, ki si želijo obiskati Avstralijo: pogoj je polno cepljenje. Velja za vse ljudi, ne le za teniške igralce.«

09.34  V torek potrdili 2145 novih okužb

Ob 7367 PCR-testih so včeraj potrdili 2145 okužb, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. To je najvišje dnevno število potrjenih okužb od 12. januarja, ko so jih našteli 2104. Delež pozitivnih testov je 29,1-odstoten. Poleg tega so opravili še 20.685 hitrih antigenskih testov. Trenutno je v državi aktivnih 14.029 primerov okužbe, 14-dnevna incidenca znaša 664, sedemdnevno povprečje pa 1198.

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ cepljenih 1.180.046 ljudi, z vsemi odmerki pa 1.103.994. V bolnišnicah zdravijo 427 bolnikov, 122 jih potrebuje intenzivno nego. Včeraj je umrlo devet bolnikov s covidom-19.

08.42  V kanadskem parlamentu obvezno cepljenje proti covidu-19

Vstop v spodnji dom kanadskega parlamenta bo od 22. novembra dovoljen samo polno cepljenim proti covidu-19. Pravilo bo veljalo tako za kanadske poslance kot druge zaposlene v parlamentu, novinarje, svetovalce in pogodbene sodelavce, je v torek zvečer sporočil predsednik spodnjega doma kanadskega parlamenta Anthony Rota. Rota je še pojasnil, da bodo morali tisti, ki se iz zdravstvenih razlogov ne smejo cepiti, predložiti veljaven negativni test na novi koronavirus. Prav tako so nošnjo zaščitnih mask v parlamentu, ki še naprej ostaja zaprt za obiskovalce, podaljšali do januarja prihodnje leto, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Odločitev o obveznem cepljenju za kanadske poslance je bila sprejeta približno mesec dni po predčasnih parlamentarnih volitvah. V predvolilni kampanji je bilo obvezno cepljenje proti covidu-19 ena najbolj vročih tem. Kanadski parlament se bo znova sestal prav 22. novembra.

07.50 V Avstraliji v nekaj tednih poživitveni odmerek v domovih za starejše

Tretji oziroma poživitveni odmerek cepiva proti covidu-19 bodo v nekaj tednih uveden v sektor oskrbe starejših, vlada pa pričakuje, da bo do konca leta vsem cepljenim Avstralcem ponudila tretji odmerek, navaja Guardian. Obvestilo o tretjem odmerku je prišlo, ko je Avstralija dosegla 70-odstotno precepljenost z dvojnim odmerkom pri starejših nad 16 let, s čimer je dosegla ključni mejnik v okviru nacionalnega načrta, s katerim država prehaja v fazo B, omejitve pa se omilijo. Zvezni zdravstveni minister Greg Hunt je dejal, da vlada že premišljuje o prošnji Pfizerja za uporabo njegovih poživitvenih odmerkov in upa, da bodo tretji odmerki na voljo za sektor za oskrbo starejših v drugem tednu novembra po kriznem sestanku prihodnji teden. »Pripravljeni smo, da lahko začnemo in zagotovimo dodatno zaščito,« je dejal Hunt. Sicer pa bo cepljenje proti covidu-19 do konca leta postalo obvezno za večino delavcev v zahodni Avstraliji, vključno z učitelji in zaposlenimi v supermarketih, še piše Guardian. Razširjeno bo v tri skupine, ki predstavlja 70 odstotkov delovne sile.

07.30 FDA odobrila mešanje cepiv pri tretjem odmerku

Ameriška Uprava za hrano in zdravila naj bi kmalu priporočila, da bodo osebe, starejše od 40 let, prejele poživitvene odmerke Pfizerja ali Moderne, je poročal CNN. V ZDA namreč spodbujajo k požitivenemu odmerku vse, ki so do njega upravičeni, trenutno je tretji odmerek prejelo 10,7 milijona ljudi, med njimi je 15 odstotkov starih 65 let in več. Doslej je bilo kot cepivo, primerno za poživitveni odmerek, dovoljeno samo cepivo Pfizer – tistim, ki so se že pred tem cepili z istim cepivom. Svetovalci FDA so pred kratkim priporočili tretje odmerke za nekatere ljudi, ki so prejeli cepiva Moderna ali Johnson & Johnson, zdaj pa bo FDA dovolila mešanje cepiv, piše CNN.

07.00 Necepljenim se lahko ponovna okužba pojavi vsakih 16 mesecev

V Angliji narašča število okužb s covidom-19, ljudje pa vse pogosteje poročajo, da so se s sars-cov-2 okužili že drugič oz. tretjič. Nova analiza je pokazala, da bi morali necepljeni posamezniki pričakovati, da se bodo v povprečju ponovno okužili s covidom-19 vsakih 16 mesecev, poroča Guardian. Ker se bliža zima, znanstveniki opozarjajo, da bi takšne ponovne okužbe lahko povečale obremenitev nacionalnega javnega zdravstva, nekateri pa pozivajo k razširitvi programa cepljenja na vse šolarje, vključno z dvema odmerkoma za najstnike. »Če imate visoko stopnjo širjenja virusa in ste virusu pogosto izpostavljeni, kot je to denimo v šolah, boste videli, da se bo lahko kljub dvojnemu odmerku oziroma popolni precepljenosti vse več ljudi ponovno okužilo,« je dejal Stephen Friggin, profesor virologije na Univerzi v Leedsu. Lani je veljala predpostavka, da čeprav lahko pride do ponovnih okužb, se to zgodi le redko. Zdaj pa je znano, da se naravna imunost na sars-cov-2 sčasoma zmanjšuje. Neka danska študija je, tako povzema Guardian, pokazala, da so imeli mlajši od 65 let približno 80-odstotno zaščito vsaj šest mesecev, starejši od 65 let pa le 47-odstotno zaščito. Prihod delta različice pa je položaj še dodatno zapletel.