Nato še ni raj na zemlji

Bruselj – S podpisom protokola o pristopu Makedonije k Natu se je začel ratifikacijski proces, ki naj bi trajal približno leto dni. Protokol so danes v Bruslju podpisali veleposlaniki 29 članic zavezništva, po pričakovanjih pa ga bo v petek kot prva ratificirala Grčija.

Pristop Makedonije k Natu je zaključena zgodba, ker so se tako odločili zahodni centri moči, ki so jih vodili širši geopolitični razlogi. Večina makedonskih državljanov, ki podpirajo članstvo v severnoatlantskem zavezništvu, gledajo na Nato kot na raj na zemlji. Njihova pričakovanja so tako visoka in nerealna, da jih bo vlada Zorana Zaeva težko zadovoljila.
 

Vrata Nata ostajajo odprta

Država se bo v prihodnjih letih spopadla z resnimi notranjimi izzivi. Nato je pod svojo streho pospravil še eno šibko državo s številnimi problemi. Ljudem bo kmalu postalo jasno, da članstvo v zavezništvu samo po sebi še ne pomeni več pravne države, ter notranje stabilnosti in napredka. Ta realnost bo Makedonijo spremljala na njeni evropski poti, ki pa bo zaradi zunanjih in notranjih vzrokov težka in negotova.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je poudaril, da sta premiera Makedonije in Grčije, Zaev in Aleksis Cipras, z dogovorom o imenu Makedonije izkazala veliko strateško vizijo in pogum ter pripomogla k varnosti in stabilnosti regije. Makedonskemu zunanjemu ministru Nikoli Dimitrovu je v spomin na zgodovinski dogodek podaril pisalo, s katerim so zaveznice podpisale protokol. Sklenil je z besedami, da podpis protokola potrjuje, da Natova vrata ostajajo odprta.

Da gre za zgodovinski dogodek, ki bo pozitivno vplival na stabilnost in napredek Zahodnega Balkana, je ocenil tudi pomočnik ameriškega državnega sekretarja Wess Mitchell. Dimitrov je poudaril, da je prespanski sporazum Skopja in Aten, ki je omogočil premik rezultat dela številnih generacij in da je preimenovanje Makedonije v Severno Makedonijo je le še vprašanje dni.
 

Unija kot globalni igralec

Makedonija bo kot opazovalka brez glasovalne pravice sodelovala na ključnih zasedanjih zaveznic. Ministrica za obrambo Radmila Šekerinska naj bi sodelovala že na ministrskem sestanku zaveznic 13. februarja. Ko bodo protokol, ki je bil sprejet po tihi proceduri, ratificirale vse zaveznice, bo lahko pristopila k severnoatlantski pogodbi in postala 30. članica zavezništva. Če bo ratifikacija protokola, ki ga bo po napovedih prvi simbolično potrdil grški parlament, v članicah zavezništva šla gladko, bi makedonska zastava pred Natom lahko plapolala še letos.

Negotovo pa je, ali bo zaradi dogovora z Grčijo in premika na poti v Nato že junija, kot pričakuje Zaev, odločeno o začetku pristopnih pogajanj Makedonije z EU. Nekatere članice na čelu s Francijo v primerjavi z Nemčijo, ki navija za hitra pogajanja EU z Makedonijo, niso naklonjene spremembam v širitvenem procesu.

Po oceni nemškega ministra za evropska vprašanja Michaela Rotha je zdaj na potezi EU, ker konkretna prizadevanja držav kandidatk zahtevajo konkreten napredek v pristopnih pogajanjih. Poudaril je, da kredibilen proces vedno vključuje dve strani. Da bi Makedonija nadaljevala reforme, mora biti evropska perspektiva jasna in otipljiva za njene državljane. Če EU ne bo uspelo na Zahodnem Balkanu, je še menil Roth, ne more biti resen globalni igralec.