Nato bo s Finsko in Švedsko še močnejši

Ko se bodo zunanji ministri Nata danes v Berlinu prvič zbrali na neuradnem zasedanju, bosta na večerji z njimi voditeljica švedske diplomacije Ann Linde in njen finski kolega Pekka Haavisto. Vse bližje je prelomnica v zgodovini zavezništva: vstop Finske in skoraj gotovo tudi Švedske.

Politični vrh v Helsinkih se je že odločil za pot v Nato, kmalu naj bi enako sporočilo prišlo iz Stockholma. Na sedežu severnoatlantskega zavezništva že nekaj časa ponavljajo mantro, da bosta obe nordijski državi sprejeti z odprtimi rokami.

Po veliki polomiji pri poskusu vojaškega podjarmljenja Ukrajine bo vstop Finske in Švedske še en strateški poraz Rusije. »Sami ste si krivi. Poglejte se v ogledalo,« je Vladimirju Putinu v zvezi z vstopom v Nato sporočil finski predsednik Sauli Niinistö. Z ruskim napadom na Ukrajino se je javno mnenje na Finskem in Švedskem čez noč spremenilo.

Rastoča agresivnost

Prej je vsaka od njiju imela svoje razloge, da ni bila članica zavezništva. Finska si je že po koncu hladne vojne izbojevala svobodno odločanje o svoji zunanji politiki. Rastoča agresivnost Rusije pod Putinom je očitno prepričala številne dvomljivce, ki po aneksiji Krima in prvi vojni leta 2014 še niso bili prepričani, da je članstvo v Natu najboljše zagotovilo varnosti države. Tudi EU ima v pogodbi manj zavezujočo klavzulo o vzajemni obrambi, ki se aktivira ob morebitnem vojaškem napadu na državo članico. A za vse države je veliko trdnejše jamstvo, ki ga zagotavlja Nato z ZDA na čelu.

Finski in švedski vstop bo velika pridobitev za Nato. Drugače kot v zadnjega četrt stoletja, ko so vstopale manj razvite države z območja med Baltikom in Črnim morjem, prihajata bogati in vojaško napredni državi. Imata sodobno oborožitev in sta združljivi (interoperabilni) z drugimi zavezniškimi državami. Kot partnerici sta že doslej intenzivno sodelovali v njegovih operacijah misijah. Povečalo se bo ozemlje zavezništva, zapolnjena bo severna strateška luknja. Natovo ozemlje bo obsegalo skoraj celoten Baltik. Izjema bosta Kaliningrad in območje okoli Sankt Peterburga.

Rusija, ki je napad na Ukrajino med drugim utemeljila z argumentom, da si želi manj Nata blizu svojih meja, ga bo na mejah dobila veliko več. Z okoli 1300 kilometrov neposredne meje s Finsko se bo ruska meja z zavezništvom podvojila. Že tako se je po napadu okrepilo celotno vzhodno krilo Nata, kamor so bile napotene zavezniške enote v okviru odvračanja Rusije. Po vložitvi prošenj za vstop bodo postopki vstopanja po optimalnem scenariju končani v štirih mesecih. Pozitivna sporočila bodo gotovo že konec junija na vrhu Nata v Madridu.

Finski zunanji minister Pekka Haavisto. FOTO: Sergejs Mikusa/Reuters

Sivo območje

Eno od vprašanj je, kaj se bo dogajalo, ko bosta državi v »sivem območju« med vložitvijo prošnje in dejanskim vstopom, ko zanju še ne bo veljal zavezniški 5. člen. Doslej sta dobili varnostno zagotovilo Združenega kraljestva. Za enak korak bi se lahko odločile druge nordijske države, denimo Norveška. O odzivu Rusije je veliko ugibanj. Po pričakovanjih bo povezan predvsem s hibridnim delovanjem z informacijsko vojno in kibernetičnimi napadi. Pogostejše bi lahko bile kršitve zračnega prostora.

Zaradi velikih izgub v vojaštvu in opremi v Ukrajini ima Rusija konvencionalnih sil vse prej kot v izobilju. Svoje oborožitvene sisteme bi lahko približala obema državama. V svoji retoriki že žugajo, da bodo ob Baltiku, tudi v Kaliningradu, postavili jedrske konice.

Z vstopom Finske bo Nato blizu strateških območij, kot sta Sankt Peterburg in polotok Kola (Murmansk). Rusija je tradicionalno nasprotovala vstopu nekdaj socialističnih držav v Nato. Pogosto so navajali tudi domnevno obljubo, da se Nato ne bo širil, a v članicah ali zavezništvu takšna odločitev seveda nikoli ni bila sprejeta.

Ruski napad na Ukrajino je nazorno pokazal, zakaj so si države na vzhodu želele vstopiti v Nato in zakaj je njegov obstoj nujen. To bo vstop Finske in Švedske še enkrat potrdil.