Nasilni protesti, nekaznovanost ostaja

Latinska Amerika po navedbah nevladne organizacije Amnesty International (AI) za novinarje in aktiviste za človekove pravice ostaja najbolj nevarna regija v svetovnem merilu. Zaradi svojega aktivizma je v letu 2019 skupno izgubilo življenje 208 ljudi, še več je bilo zastraševanih, države pa še vedno ne naredijo dovolj za njihovo zaščito.

V regiji niso umirali samo aktivisti, temveč udeleženci protestov; lani je med protestiranjem nasilne smrti umrlo 210 ljudi. Najodmevnejši protivladni protesti so se v letu 2019 dogajali v Boliviji (na ulicah so se zbirali nasprotniki in podporniki nekdanjega predsednika Eva Moralesa) in Ekvadorju (zaradi napovedi povišanja cen goriv) ter v Čilu in Kolumbiji, kjer so bili previsoki življenjski stroški povod za proteste proti vladi čilskega predsednika Sebastiána Piñera in kolumbijskega predsednika Ivána Duqueja.

Medtem ko je nasilni odziv oblasti v Čilu in Boliviji po dostopnih podatkih zahteval najmanj 30 življenj, je na ekvadorskih ulicah umrlo osem oseb. Največ, 83 smrtnih žrtev je bilo na protivladnih protestih na Haitiju, ki so jih spodbudile obtožbe o koruptivnem ravnanju predsednika Jovenela Moïseja in drugih vplivnih funkcionarjev. V Venezueli je po navedbah AI umrlo 47 ljudi, organizacija pa oblasti predsednika Nicólasa Madura obtožuje zunajsodnih pobojev, arbitrarnih pridržanj in drugih hujših kršitev človekovih pravic.

Diskriminacija žensk in staroselcev, požari v Amazoniji

Po navedbah AI najbolj pereči problemi na ameriški hemisferi ostajajo nekaznovanost, degradacija okolja (spomnimo, obsežni požari so prizadeli Amazonijo v Boliviji in Braziliji), nasilje, vezano na spol, in diskriminacija staroselcev. Kar zadeva nekaznovanost, je bila, denimo, ukinjena gvatemalska komisija proti nekaznovanosti, ustanovljena z namenom pregona koruptivnega ravnanja in kršitev človekovih pravic, prav tako sodnega epiloga še vedno ni dočakal umor temnopolte aktivistke in mestne svetnice v Riu de Jeneiru Marielle Franco, v katerega je bila domnevno vpletena družina brazilskega predsednika Jairja Bolsonara. 

Latinskoameriški feministi so, enako kot za njimi aktivisti povsod po svetu, na ulicah peli pesem Posiljevalec na tvoji poti (Violador en tu camino), ki patriarhalno državo obtožuje nasilja nad ženskami. Njihov aktivizem se nadaljuje v letu 2020 – februarja so se na množičnih protestih že zbrali zagovorniki pravic žensk v Buenos Airesu, v Mehiki pa zaradi femicidov napovedujejo množično stavko žensk 9. marca.



Na ameriški hemisferi še naprej odzvanja tudi orožje. Strelsko orožje, tako AI, predstavlja eno od največjih skrbi na področju varstva človekovih pravic v ZDA. Pravila glede nošnje orožja je v Braziliji, kjer je nasilne smrti v posameznih zadnjih letih umrlo več kot 50.000 ljudi, s predsedniškimi odloki razrahljal brazilski predsednik Bolsonaro.

Tudi več deset let trajajoči oboroženi konflikt v Kolumbiji še ni končan. Duquejeva vlada se še vedno pogaja z gverilsko skupino Narodnoosvobodilna vojska (ELN), k orožju pa so se po neuspešni integraciji stranke Alternativna revolucionarna sila ljudstva (Farc) na kolumbijski politični parket vrnili tudi nekateri nekdanji borci nekdaj največje gverilske skupine Revolucionarne oborožene sile Kolumbije (Farc).