Nasilje med volitvami v Srednjeafriški republiki

V Srednjeafriški republiki danes potekajo predsedniške in parlamentarne volitve, ki veljajo za ključen preizkus za eno najbolj nemirnih držav na svetu. Današnje glasovanje sledi turbulentnemu tednu, ki so ga zaznamovali očitki o poskusu državnega udara, kratkemu zajetju četrtega največjega mesta Bambari ter namestitvi ruskih in ruandskih vojakov.

Razmere v Srednjeafriški republiki so napete že vse od strmoglavljenja tedanjega predsednika Francoisa Bozizeja leta 2013, dodatno pa so se zapletle pred tokratnimi volitvami, potem ko je vrhovno sodišče Bozizeju prepovedalo sodelovanje na volitvah, ker da je med svojo desetletno vladavino zagrešil tudi umore, nezakonite aretacije in mučenje nasprotnikov. Proti njemu so sankcije uvedli tudi Združeni narodi.



Sedanje oblasti Bozizeju očitajo, da se skuša zdaj z nasiljem vrniti na oblast in da uporniki pod njegovim vodstvom izvajajo napade na vladne sile in sile misije Združenih narodov v državi (Minusco). Ti so se v zadnjih dneh precej okrepili. V petek so bili ubiti trije pripadniki misije Minusco iz Burundija, še dva sta bila ranjena.

Da bi zavarovali današnje volitve in sedanjega predsednika države Faustin-Archangea Touaderaja, ki je na tem položaju od leta 2016, sta Ruanda in Rusija v začetku tedna v državo napotili več sto vojakov. Ruandski vojaki predstavljajo tudi glavnino sil v misiji Minusco.



Kot poroča novinar francoske tiskovne agencije AFP s terena, oboroženi pripadniki ZN in ruandski vojaki danes patruljirajo po ulicah prestolnice Bangui. Pred volišči so nameščena oklepna vozila. Ponekod so volišča odprli z zamudo.

Favorit za zmago na predsedniških volitvah je sedanji predsednik Touadera, sicer pa se za ta položaj poteguje kar 16 kandidatov. Njegov glavni tekmec je Anicet Georges Dologuele, ekonomist in nekdanji premier, ki ga podpira Bozize. Drugi krog volitev je predviden za 14. februar.

Za 140 poslanskih sedežev se medtem na parlamentarnih volitvah poteguje okoli 1500 kandidatov, a številni zaradi nestabilnosti, nasilja in groženj niso mogli voditi predvolilnih kampanj, poroča AFP.



Srednjeafriška republika, ki jo kljub velikemu rudnemu bogastvu pesti huda revščina, je sicer kronično nestabilna že vse od pridobitve neodvisnosti pred 60 leti. Odkar je leta 2013 tam izbruhnila državljanska vojna, je bilo ubitih na tisoče ljudi, več kot četrtina od približno petih milijonov prebivalcev je bila prisiljena zapustiti domove. Okoli 675.000 jih je beguncev v sosednjih državah in danes ne bodo mogli oddati svojega glasu.

Nasilje se je v zadnjih dveh letih sicer malce umirilo, a ostaja vseprisotno. Različne milice imajo v rokah več kot dve tretjini ozemlja in ustrahujejo tamkajšnje prebivalstvo. Kot opozarjajo poznavalci, velik del ljudi zunaj prestolnice Bangui danes ne bo mogel svobodno voliti, kar postavlja pod velik vprašaj legitimnost volitev in tistih, ki bodo na njih zmagali.