»Nas znanost že dohiteva?«

Kanadski antropolog Jeremy Narby je leta 1985 odšel v amazonski deževni pragozd, da bi bolje razumel pleme Ašaninka. Pri njih se je seznanil s halucinogenim pripravkom ajavasko, ki ga je popeljala v neslutene svetove. Z odprtim umom se je nato podal na pot interdisciplinarnega raziskovanja, ki ob bok postavlja šamanizem in molekularno medicino. Postavil je drzno hipotezo, da se šamani v svojih vizijah pod vplivom halucinogenov z zavestjo spustijo na molekularno raven, kjer dostopajo do informacij, povezanih z DNK. Njegovo delo, knjiga Kozmična kača, je rezultat tega raziskovanja.
 

V knjigi Kozmična kača pišete, da so staroselska ljudstva do znanj o uporabnosti številnih rastlin prišla v spremenjenih stanjih zavesti. Zahodni svet, tudi številni raziskovalci, so jih označevali za osebe z resnimi psihološkimi težavami. V knjigi opisujete, da ste imeli tudi sami na začetku kar nekaj dvomov glede tega, da bi v spremenjenem stanju nekdo lahko prejel tako dragocena znanja. Vam je izkušnja z ajavasko pomagala pri preseganju teh dvomov?

Da, med prvo izkušnjo z ajavasko sem prejel pomembne informacije o sebi in življenju nasploh, zato sem lahko bolje razumel, kaj so staroselci mislili, ko so govorili o tem, da so se z ajavasko veliko naučili.
 

Je sploh mogoče, da antropolog celostno raziskuje amazonski šamanizem, ne da bi imel osebno izkušnjo s halucinogeni?

Je. Antropolog Jean-Pierre Chaumeil je napisal izjemno knjigo o šamanizmu in ajavaski (Voir, savoir, pourvoir: le chamanisme chez les Yagua du nord-est péruvien) ne da bi kdaj popil napitek, ampak le s pozornim poslušanjem šamanov plemena Yagua.
 

Kaj vas je motiviralo za iskanje povezav med znanostjo in šamanizmom oziroma iskanje povezav o videnjih iz halucinacij šamanov z znanstveno potrjenimi tezami?

Moja motivacija je bila, da bi stvari postavil v kontekst, ki ga lahko razumem. Kot zahodnjak potrebujem znanost in molekule, da razumem stvari. Moja raziskava kaže, da amazonski šamani v naravi dostopajo do virov inteligence, kar jim daje informacije, ki so osupljivo povezane z molekularno biologijo.
 

Ena od sestavin v napitku ajavaske je dimeltriptamin (DMT). Študije kažejo, da DMT povzroča prave halucinacije, v katerih videnja prepričljivo nadomestijo običajno realnost. Kako znanstvene študije razlagajo halucinacije?

Znanost pojasnjuje, da halucinacije, kot je DMT, povzroča aktiviranje serotoninskih receptorjev v naših možganih. Možganski posnetki, narejeni s funkcijskim magnetnoresonančnim slikanjem, so pokazali, da ajavaska aktivira več specifičnih področij v možganih, vključno z vizualnim korteksom, ki aktivira toliko videnja, kot ga zaznavamo z odprtimi očmi. Kako halucinacijska videnja preidejo v naše misli iz te nevronske stimulacije, je še vedno skrivnost. To je del »težke problematike« zavesti, še vedno ne vemo, kako zavest izvira iz želatinaste materije v naših lobanjah, še manj pa vemo, kako isto povzročijo halucinogena videnja.
 

Zapisali ste, da če hoče človek postati amazonski šaman, mora narediti veliko več kot popiti ajavasko. Preživeti je treba dolgo in izjemno naporno vajeniško dobo, v njej znova in znova uživati halucinogene droge, se postiti in živeti v osami, da bi pridobili nadzor nad halucinacijami. Kako vidite umeščanje tako svetih in starodavnih praks v zahodni svet?

Kar nekaj časa in dela bo potrebnega za integracijo resničnih šamanskih praks v zahodni svet. Dobro bi bilo, če bi inštitut, ki bi ga vodila staroselska ljudstva, lahko usposabljal in certificiral praktike z Zahoda.
 

Staroselska ljudstva niso nikoli prejela nobenega povračila za znanja o rastlinah od farmacevtske industrije, ki je na podlagi teh znanj v svojih laboratorijih razvila zdravila, ki se po vsem svetu vsak dan uporabljajo za lajšanje takšnih in drugačnih zdravstvenih stanj. Kakšno bi bilo pravično povračilo zahodnega sveta in morda celo farmacevtske industrije staroselcem?

To je zapleteno vprašanje in nisem prepričan, da bi lahko govoril o tem, kaj je pošteno. V širšem smislu in skozi stoletja staroselska ljudstva niso bila deležna primerne obravnave med zahodnjaki. Zgolj priznanje tega dejstva v zgodovinskih knjigah bi bil začetek.
 

Kako staroselci lahko zaščitijo svoje znanje? Kako je sploh mogoče vzpostaviti dialog z Zahodom, ne da bi bili oškodovani?

Pri tem je zapleteno, da je znanje namenjeno izmenjavi bolj kot zaščiti. Spreminjanje petstoletne zgodovine bo dolg in zahteven proces. Ni jasno, ali je zahodni svet zainteresiran za to.


 

Antropolog Michael Harner je v 60. letih prejšnjega stoletja v perujski Amazoniji proučeval kulturo Indijancev Konibo. V knjigi, ki je bila popolnoma diskreditirana, je podrobneje opisal svoja doživetja z ajavasko. Kako so antropološki znanstveni krogi sprejeli vašo knjigo Kozmična kača?

Antropologi so mojo knjigo večinoma ignorirali, zato je težko reči, kaj so si o njej mislili. Verjetno gre za mešane odzive. Nekateri jo cenijo, drugi niti ne toliko. Ampak tudi to je v redu, saj nikoli ni bila napisana, da bi ustrezala vsem, ampak da bi bila ostra in svojevrstna.