Napadalec na časopis je moril iz maščevanja

Ameriška policija je identificirala in prijela osumljenca za napad na redakcijo časopisa Capital Gazette v Annapolisu v zvezni državi Maryland, v kateri je umrlo pet ljudi. Gre za 38-letnega Jarroda Ramosa, ki je leta 2012 tožil časopis, ker naj bi njegovi novinarji krivo poročali o njegovem spolnem nadlegovanju ženske.

Ramos je krivdo priznal že leto pred tem, očitno pa ga je zmotila kolumna urednika Capital Gazette Erica Thomasa Hartleyja, ki je pet dni po Ramosovem priznanju krivde natančno opisal, kako sta osumljenec in neimenovana ženska prišla v stik: pri tem je med drugim zapisal, da jo je kontaktiral prek facebooka, pošiljal pa ji je tudi številna elektronska sporočila, v katerih jo je žalil in ji govoril, naj se ubije.

Še preden je vložil tožbo, je začel v tvitih groziti časopisu. Za svojo profilno sliko si je nastavil Hartleyjevo fotografijo, v opisu pa bralce opozoril, da je ta račun odprl, da bi se lahko branil.



Sodišče je njegove argumente zavrnilo z obrazložitvijo, da je časopis pisal resnico, nikjer pa ne piše, da mora biti ta lepa. Ramos, ki je kot računalniški programer šest let delal za ameriški urad za statistiko, se je od januarja 2016 na twitterju povsem umiril.

Nato je včeraj vkorakal v poslopje časopisa in s puško začel streljati na, kot pravi policija, skrbno izbrane tarče. Smrtno je ranil pet ljudi. To so urednica posebnih izdaj Wendi Winters, novinar John McNamara, urednik Gerald Fischman, pomočnica prodaje Rebecca Smith ter pomočnik urednika in kolumnist Rob Hiaasen. Zadnji je brat slavnega ameriškega romanopisca Carla Hiaasena s Floride. Ta je ob izgubi brata zapisal, da je »povsem uničen in obupan ob izgubi brata, enega najbolj nežnih in zabavnih ljudi, ki jih je kdajkoli poznal«.

Uničil prstne odtise

Ramos je prenehal streljati, še preden je policija prišla. Aretirala ga je na mestu zločina, vendar ni bil preveč zgovoren, poleg tega si je pred zločinom uničil prstne odtise, zato so ga identificirali, šele ko so uporabili tehnologijo za prepoznavanje obraza. Njegovo fotografijo so dali v različne baze podatkov, od kriminalnih kartotek do potnih listov in vozniških dovoljenj.