Galerija
Napadalec na časopis je moril iz maščevanja
Pred tem je bil Jarrod Ramos v sodnem sporu s časopisom Capital Gazette in je izgubil tožbo.
Jarrod Ramos si je pred zločinom uničil prstne odtise, zato so ga identificirali, šele ko so uporabili tehnologijo za prepoznavanje obraza. FOTO: Reuters
29. 6. 2018 | 06:58
29. 6. 2018 | 10:59
3:36
A+A-
Ameriška policija je identificirala in prijela osumljenca za napad na redakcijo časopisa Capital Gazette v Annapolisu v zvezni državi Maryland, v kateri je umrlo pet ljudi. Gre za 38-letnega Jarroda Ramosa, ki je leta 2012 tožil časopis, ker naj bi njegovi novinarji krivo poročali o njegovem spolnem nadlegovanju ženske.
Ramos je krivdo priznal že leto pred tem, očitno pa ga je zmotila kolumna urednika Capital Gazette Erica Thomasa Hartleyja, ki je pet dni po Ramosovem priznanju krivde natančno opisal, kako sta osumljenec in neimenovana ženska prišla v stik: pri tem je med drugim zapisal, da jo je kontaktiral prek facebooka, pošiljal pa ji je tudi številna elektronska sporočila, v katerih jo je žalil in ji govoril, naj se ubije.
Še preden je vložil tožbo, je začel v tvitih groziti časopisu. Za svojo profilno sliko si je nastavil Hartleyjevo fotografijo, v opisu pa bralce opozoril, da je ta račun odprl, da bi se lahko branil.
Sodišče je njegove argumente zavrnilo z obrazložitvijo, da je časopis pisal resnico, nikjer pa ne piše, da mora biti ta lepa. Ramos, ki je kot računalniški programer šest let delal za ameriški urad za statistiko, se je od januarja 2016 na twitterju povsem umiril.
Nato je včeraj vkorakal v poslopje časopisa in s puško začel streljati na, kot pravi policija, skrbno izbrane tarče. Smrtno je ranil pet ljudi. To so urednica posebnih izdaj Wendi Winters, novinar John McNamara, urednik Gerald Fischman, pomočnica prodaje Rebecca Smith ter pomočnik urednika in kolumnist Rob Hiaasen. Zadnji je brat slavnega ameriškega romanopisca Carla Hiaasena s Floride. Ta je ob izgubi brata zapisal, da je »povsem uničen in obupan ob izgubi brata, enega najbolj nežnih in zabavnih ljudi, ki jih je kdajkoli poznal«.
Ramos je prenehal streljati, še preden je policija prišla. Aretirala ga je na mestu zločina, vendar ni bil preveč zgovoren, poleg tega si je pred zločinom uničil prstne odtise, zato so ga identificirali, šele ko so uporabili tehnologijo za prepoznavanje obraza. Njegovo fotografijo so dali v različne baze podatkov, od kriminalnih kartotek do potnih listov in vozniških dovoljenj.
Ramos je krivdo priznal že leto pred tem, očitno pa ga je zmotila kolumna urednika Capital Gazette Erica Thomasa Hartleyja, ki je pet dni po Ramosovem priznanju krivde natančno opisal, kako sta osumljenec in neimenovana ženska prišla v stik: pri tem je med drugim zapisal, da jo je kontaktiral prek facebooka, pošiljal pa ji je tudi številna elektronska sporočila, v katerih jo je žalil in ji govoril, naj se ubije.
Še preden je vložil tožbo, je začel v tvitih groziti časopisu. Za svojo profilno sliko si je nastavil Hartleyjevo fotografijo, v opisu pa bralce opozoril, da je ta račun odprl, da bi se lahko branil.
Sodišče je njegove argumente zavrnilo z obrazložitvijo, da je časopis pisal resnico, nikjer pa ne piše, da mora biti ta lepa. Ramos, ki je kot računalniški programer šest let delal za ameriški urad za statistiko, se je od januarja 2016 na twitterju povsem umiril.
Nato je včeraj vkorakal v poslopje časopisa in s puško začel streljati na, kot pravi policija, skrbno izbrane tarče. Smrtno je ranil pet ljudi. To so urednica posebnih izdaj Wendi Winters, novinar John McNamara, urednik Gerald Fischman, pomočnica prodaje Rebecca Smith ter pomočnik urednika in kolumnist Rob Hiaasen. Zadnji je brat slavnega ameriškega romanopisca Carla Hiaasena s Floride. Ta je ob izgubi brata zapisal, da je »povsem uničen in obupan ob izgubi brata, enega najbolj nežnih in zabavnih ljudi, ki jih je kdajkoli poznal«.
Uničil prstne odtise
Ramos je prenehal streljati, še preden je policija prišla. Aretirala ga je na mestu zločina, vendar ni bil preveč zgovoren, poleg tega si je pred zločinom uničil prstne odtise, zato so ga identificirali, šele ko so uporabili tehnologijo za prepoznavanje obraza. Njegovo fotografijo so dali v različne baze podatkov, od kriminalnih kartotek do potnih listov in vozniških dovoljenj.
V prvi polovici leta je bilo ubitih 47 novinarjev in medijskih delavcev
Leto 2018 se za novinarje ni začelo najobetavneje. Po tem, ko je bilo leto 2017 razglašeno za eno najhujših v zgodovini medijev, je bilo v samo prvih šestih mesecih letošnjega leta ubitih 47 novinarjev in medijskih delavcev, kažejo podatki o neupoštevanju svobode medijev, za kar skrbijo Novinarji brez meja (Repoters Without Borders).
Šestintrideset profesionalnih novinarjev, devet ljudi – virov informacij oziroma »civilnih novinarjev« (angl. citizen journalists) – in dva medijska delavca je bilo ubitih v prvi polovici 2018. Največ, to je enajst, je bilo ubitih v Afganistanu, sledi Sirija s sedmimi žrtvami ter Jemen in Mehika s petimi žrtvami. Novinarji brez meja se na skrb vzbujajoče podatke odzivajo s pospešeno asistenco novinarjem v stiski. Be. B.
Leto 2018 se za novinarje ni začelo najobetavneje. Po tem, ko je bilo leto 2017 razglašeno za eno najhujših v zgodovini medijev, je bilo v samo prvih šestih mesecih letošnjega leta ubitih 47 novinarjev in medijskih delavcev, kažejo podatki o neupoštevanju svobode medijev, za kar skrbijo Novinarji brez meja (Repoters Without Borders).
Šestintrideset profesionalnih novinarjev, devet ljudi – virov informacij oziroma »civilnih novinarjev« (angl. citizen journalists) – in dva medijska delavca je bilo ubitih v prvi polovici 2018. Največ, to je enajst, je bilo ubitih v Afganistanu, sledi Sirija s sedmimi žrtvami ter Jemen in Mehika s petimi žrtvami. Novinarji brez meja se na skrb vzbujajoče podatke odzivajo s pospešeno asistenco novinarjem v stiski. Be. B.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji