Bruselj – Za proevropske sile na stari celini je avstrijska afera Ibiza dokaz, da so desničarski populisti, ki se predstavljajo kot nasprotniki elit, korumpirani, sovražni do demokracije in pripravljeni sprejeti vazalski odnos (do Rusije).
V evropski komisiji so bili o aferi in padcu vlade na Dunaju redkobesedni, češ, zaupamo avstrijskim ljudem in demokratičnim institucijam. Očitno naj bi bilo, da je voditelj ene od strank v zameno za dostop do medijev in institucij dobil financiranje »zunanjih pokroviteljev, ki nimajo v srcu evropskih interesov«.
Predvsem v državah članicah, v katerih je pričakovan uspeh radikalne desnice, so zmerne sile zaostrile retoriko. V Franciji so vodilni predstavniki vladajoče stranke Republika, naprej! kritizirali
Marine Le Pen, da je kot marioneta
Vladimirja Putina in
Donalda Trumpa.
Bannon v Parizu
V Parizu je zadnje dni nekdanji Trumpov tesni sodelavec
Steve Bannon, kar že podžiga razprave. V strankah po Evropi, ki so somišljenice avstrijskih svobodnjakov (FPÖ), opozarjajo, da bi morali zadevo Ibiza obravnavati ločeno od drugega, ali pa se zatekajo k teorijam zarote o ozadju razkritja.
Kar zadeva EU, je ključno vprašanje učinka na evropske volitve, saj se utegne povečati nezaupanje v radikalno desnico. Ali bodo tisti, ki bodo glasovali za skrajneže, res videli položaj enako kot zmerne politične sile, je negotovo.
Razdrobljena trda desnica
Na drugi strani je gotovo, da bodo nasprotniki EU, desničarski populisti in nacionalisti težko sestavili enoten blok v evropskem parlamentu. Britanec
Nigel Farage, ki je doslej vodil skupino Evropa svobode in neposredne demokracije, bi se utegnil pridružiti
Matteu Salviniju, ki z Marine Le Pen vodi skupino Evropa narodov in svobode.
Na desnici je kar veliko dvomljivcev. Poljska stranka Pravo in pravičnost (PiS) Jarosława Kaczyńskega ni naklonjena sodelovanju z njimi. Razlike v odnosu do Rusije so eden od glavnih vzrokov za to.
Doslej je bila PiS v skupini evropskih konservativcev in reformistov (ECR), v kateri so najmočnejši britanski torijci. Tudi
Viktor Orbán se s Fideszom doslej ni hotel pridružiti nacionalističnemu bloku, marveč kljub »zamrznjenemu« članstvu vztraja v desnosredinski EPP.
Mladi kancler Sebastian Kurz je bil doslej vzpenjajoča se zvezda v EPP. FOTO: Leonhard Foeger/Reuters
Četrtina sedežev?
Tri skupine, ki so desno od EPP, naj bi se po evropskih volitvah okrepile za približno poldrugi ducat poslancev. Po zadnji projekciji bi skupaj dobile 173 sedežev. To je skoraj četrtina od 751 poslancev. Tudi če se bodo bolj povezale, pravih vzvodov ne bodo dobile.
Eno od vprašanj je, kako bo afera vplivala na 32-letnega kanclerja
Sebastiana Kurza, ki v EPP, v kateri prevladujejo starejši politiki, velja za vzhajajočo zvezdo in uspešnega konservativca novega kova.
Komentarji