Neomejen dostop | že od 9,99€
Šestega januarja lani so množice privržencev republikanskega predsednika Donalda Trumpa vdrle v kongres in na smrt prestrašile izvoljene predstavnike ljudstva, ki so potrdili elektorsko zmago demokrata Joeja Bidna. Leto dni po dogodkih, ki jih nekateri primerjajo s Pearl Harborjem in terorističnimi napadi na New York in Washington, so ZDA politično in tudi drugače še vedno boleče razdeljene, nasprotni strani pa bosta poskušali izkoristiti obletnico za svoje cilje.
Za demokrate je stvar jasna: odhajajoči predsednik Trump je za preprečitev izvolitve naslednika Bidna spodbudil privržence k vdoru v hram demokracije, zato si zasluži kazen. Več kot 700 udeležencev je že prišlo v roke pravice, posebni kongresni preiskovalni odbor pod demokratsko taktirko pa išče sledove tedanjega predsednika in njegovih najbližjih sodelavcev. Nekateri od njih, med njimi nekdanji Trumpov vodja kabineta Mark Meadows in prav tako nekdanji svetovalec Steve Bannon, so se pričanju izognili s sklicevanjem na bližino voditelju izvršne oblasti. Za preiskovalce je to še posebej škandalozno. Verjamejo, da je bil lanski 6. januar še hujši od japonskega napada na ameriško pristanišče v Honoluluju ob začetku druge svetovne vojne ter strmoglavljenja ugrabljenih potniških letal leta 2001, saj naj bi sovražnik tokrat deloval od znotraj.
Za demokratskega predsednika Joeja Bidna, ki se je vsemu navkljub preselil v Belo hišo, so protestniki s Kapitolskega griča nevarnejši celo od konfederalne vojske med ameriško državljansko vojno. Skupaj s podpredsednico Kamalo Harris bo danes obiskal kongres. Prav tako demokratska predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi je organizirala molitev, trenutek tišine ter razpravo zgodovinarjev, pričali bodo člani kongresne policije in kongresniki, ki so se usodnega dne več ur skrivali v smrtni grozi. Kongresnica iz Wyominga Liz Cheney je predstavila javnosti pozive tedanje prve hčerke Ivanke Trump očetu, naj ustavi proteste, republikanskega predsednika pa dolgo ni bilo na spregled. Njegovi nasprotniki so prepričani, da je dirigiral nemire ljudi, ki jih je povabil v prestolnico.
Joe Biden bo danes obiskal kongres.
Donald Trump je odpovedal novinarsko konferenco.
Demokrati hočejo zvezno volilno zakonodajo.
Hči nekdanjega republikanskega podpredsednika Dicka Cheneya p je ena od komaj dveh republikanskih članov preiskovalnega odbora in somača republikanska stranka jo je že izločila iz svojih vrst. Mnogi ameriški konservativci še vedno diametralno nasprotno razumejo dogajanje lanskega 6. januarja. Veliko jih verjame »veliki laži« o ukradenih volitvah, večina jih podpira Trumpovo morebitno ponovno kandidaturo za predsednika države. Po besedah njegovega nekdanjega trgovinskega svetovalca Petra Navarra naj bi z Bannonom ter v sodelovanju z arizonskim predstavnikom slovenskih korenin Paulom Gosarjem in teksaškim senatorjem Tedom Cruzom samo izvajali načrt »Green Bay Sweep« za prekinitev potrjevanja elektorskih rezultatov. »Bil je popoln načrt, ki je predvideval mir na Kapitolskem griču,« je povedal za publikacijo Daily Beast.
Pri vračanju spornega glasovanja v parlamente zveznih držav naj bi sodelovalo več kot sto kongresnikov in tako pritiskalo na podpredsednika Mika Pencea, ki kljub nekaterim ustavnim postavkam ni verjel v takšne pristojnosti. Za mnoge demokrate je prej osovraženi Pence zato junak, Trump pa je, domnevno zaradi prepričanja o pristranskosti medijev, odpovedal današnjo novinarsko konferenco v Mar-a-Lagu. Svoje videnje lanskih dogodkov bo obdelal na arizonskem nastopu konec prihodnjega tedna, kongresni republikanci pa so napovedali poročilo o teh dogodkih. Po pričakovanjih bodo poudarjali nezaščitenost kongresa kljub napovedanim množičnim protestom v ameriški prestolnici, kar naj bi namigovalo na slabo izvajanje dolžnosti demokratske predsednice predstavniškega doma.
Med Trumpovimi privrženci se širi celo prepričanje, da je demokratsko kongresno vodstvo ignoriralo opozorila obveščevalnih služb, in med najbolj ekstremnimi, da so vdor v kongres podžgali agenti zveznega preiskovalnega urada FBI. Obtoženci naj bi bili politični zaporniki, edina prava žrtev pa protestnica Ashli Babbitt, katere uboj je priznal kongresni policist. Številni republikanci so primerjali vstajo 6. januarja tudi z gibanjem »Življenja temnopoltih so pomembna«, ki je leta 2020 privedlo do najmanj 25 smrtnih žrtev in milijardne škode. V nekem trenutku se je celo predsednik ZDA skrival v bunkerju Bele hiše.
Za demokrate pa je vdor najhujši dogodek na Kapitolskem griču od leta 1814, ko so britanski vojaki požgali kongresno stavbo. S sklicevanjem na lanski vdor poskušajo doseči tudi poenotenje volilne zakonodaje na zvezni ravni. Zdaj je ta v rokah zveznih držav in Trumpovi privrženci verjamejo, da gre za vsedržavno uzakonitev glasovanja brez dokazil identitete, marsikje uveljavljenega šele med pandemijo.
Večina konservativcev podpira Trumpovo morebitno ponovno kandidaturo za predsednika države.
Vodja demokratske večine v senatu Chuck Schumer je nasprotno prepričan, da gre za reševanje demokracije. Preprečitev republikanskega veta ne izključuje niti odprave senatnega filibustra. Vsaj za zdaj še ni dobil soglasja demokratskega senatorja iz Zahodne Virginije Joeja Manchina, ki ovira tudi nekatere druge skrajno leve demokratske programe, toda vodilni demokrati ne skrivajo, da je to zanje najpomembnejši politični projekt našega časa.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji