Najstniki, ki spreminjajo svet

Ime Greta je že generično in simbolizira boj proti podnebnim spremembam. Švedska najstnica­ je ta teden obiskala britanski parlament in opozorila na neodgovornost oblasti. Greta Thunberg je spremenila svet, še preden so se spremembe, za katere si prizadeva, začele dogajati. Pri tem ni sama. Pri britanskem BBC so izpostavili pet mladih, ki so navdih vsem generacijam, mi smo dodali še slovenski primer.

Medtem ko okoljevarstveni aktivisti, združeni v Uporu proti izumrtju, po Londonu miroljubno protestirajo, je Greta Thunberg spomnila državni vrh (sedež premierke Therese May je bil med srečanjem prazen) na načine, s katerimi škodi naravi. »Takšno neodgovorno ravnanje se bo zapisalo v zgodovino največjih človekovih napak,« je dejala. Tudi rezultate o britanskem zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida je označila za rezultat kreativnega računovodstva.



Šestnajstletne Švedinje ni treba posebej predstavljati. Šele dobro leto je od tega, ko se je v imenu narave postavila na stopnice švedskega parlamenta ter opozorila odrasle, da bodo morali na planetu,­ ki ga tako zavzeto uničujejo, živeti tudi njihovi nasledniki. Od takrat se ji je pridružilo na milijone najstnikov, ki učinkovito vzbujajo slabo vest »ta starim« ter jih pozivajo, naj se vendarle nehajo obnašati kot otroci.
 

Nobelovka Malala

Malala Jusafzaj je bila stara enajst let, ko je napisala prvi anonimni dnevnik o življenju pod talibskim režimom ter nemudoma pritegnila pozornost. Bolj ko se je slišal njen glas, bolj je bila v nevarnosti, a se ni ustrašila. Pri petnajstih je zaradi prizadevanja za pravico pakistanskih deklet do izobraževanja dobila strel v glavo. Toda to jo je naredilo še močnejšo in spremenilo njen glas v globalnega. Pred petimi leti je dobila Nobelovo nagrado za mir, v letih 2013–2015 jo je revija Time uvrstila med sto najvplivnejših ljudi na svetu. Šele lani se je lahko prvič vrnila v domovino, seveda pod strogim varovanjem.



Ko je kot najmlajša dobitnica prejemala Nobelovo nagrado, je dejala: »To ni samo moja nagrada. Namenjena je vsem pozabljenim otrokom, ki se hočejo izobraževati. Namenjena je vsem prestrašenim otrokom, ki si želijo miru. Namenjena je otrokom brez glasu, ki si želijo sprememb. Tukaj sem, da se borim za njihove pravice, da v njihovem imenu dvignem glas.«
 

Emmin boj proti NRA

Emma Gonzáles bo novembra stara 20 let in je bila februarja lani med najstniki, ki so na srednji šoli Marjory Stoneman Douglas (MSD) v floridskem Parklandu trepetali za življenje. Sedemnajst jih je umrlo pod streli devetnajst­letnika, toda dogodek je ni ­ohromil. S prijatelji je začela kampanjo proti nošenju strelnega orožja; postala je vodja gibanja z jasnim sporočilom: Nikoli več MSD.

Gibanje je marca lani ­pripravilo odmeven Marš življenja v Washingtonu, med katerim je Emma prebrala imena umrlih vrstnikov. Njen govor je trajal tako dolgo kot streljanje na njeni šoli, šest minut. Po tej akciji so na Floridi sprejeli odlok, s katerim so dvignili starost za nakup strelnega orožja z 18 na 21 let, podaljšali čakalno dobo in poudarili ­preverjanje prosilcev.
Emma, hči migrantov s Kube, je začela boj (zdi se, da brezupen) proti ameriški orožarski organizaciji NRA. Bila je tarča groženj, diskreditacij in napadov zaradi spolne usmerjenosti (je biseksualna), kratko pristriženih las, kubanskega porekla …, hkrati pa zgled vrstnikom.


 

Izumitelj Jack

Jack Andraka je prav tako dvajsetletnik iz ZDA, ki se je pri petnajstih uvrstil med pomembne izumitelje. Razvil je metodo odkrivanja raka trebušne slinavke, ki je cenejša, hitrejša in natančnejša od dosedanjih. Za projekt je dobil prvo nagrado na takratnem Intelovem mednarodnem sejmu znanosti in tehnike.

Rešitve za zgodnje odkrivanje bolezni je začel iskati, ko je njegov stric umrl za rakom trebušne slinavke. Z zamislijo se je menda obrnil na kar 200 raziskovalcev z univerze Johns Hopkins in inštitutov za zdravje, a so ga zavrnili vsi razen dr. Anirbana Maitre. V njegovem laboratoriju je razvil metodo testiranja s papirnim senzorjem, ki stane vsega tri cente, postopek pa traja pet minut. A ne glede na to, kako prodorna je bila njegova zamisel, še vedno ni testirana. Jack Andraka je odtlej prejel več nagrad in imel mnogo odmevnih govorov na konferencah Ted. Študira na Stanfordu in je postal ambasador ozaveščanja o raku trebušne slinavke.
 

Amika za brezplačne higienske vložke

Cilj mlade Britanke Amike George je revnim dekletom in ženskam omogočiti dostop do higienskih vložkov in tamponov. Predlanskega aprila, pri 17 letih, je začela gibanje Brezplačna menstruacija, s katerim med drugim opozarja, da 1,2 milijarde žensk nima ustreznega dostopa do higienskih pripomočkov in da so Združeni narodi menstrualno higieno uvrstili med svetovne zdravstvene probleme. To ni le problem držav tretjega sveta. V Veliki Britaniji si ena od desetih deklet ne more privoščiti­ teh proizvodov, zaradi česar so izpostavljene stigmi, mnoge ­izostajajo od pouka.

Pred dvema letoma je pripravila Rožnati protest, med katerim so udeleženci, oblečeni v rdeče, od vlade zahtevali akcijo. Pritisk je očitno zalegel – oblast se je zavezala, da bo od leta 2020 financirala brezplačne higienske pripomočke v vseh angleških šolah, kot je pred nekaj dnevi na twitterju objavila Amika. Zdaj je stara 19 let in študira na Cambridgeu. »Gibanje je zame dokaz, da lahko tudi jezna najstnica vpliva na politiko, čeprav samo z aktivizmom in močjo interneta, kjer se poveže z enako mislečimi in enako jeznimi ljudmi,« je dejala.