Najpomembnejši dogodek kitajskega 21. stoletja

Komunistična partija Kitajske (KPK) je julija lani proslavila 100. rojstni dan. Danes se bo začel njen 20. kongres. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je to najpomembnejši dogodek kitajskega 21. stoletja.

Toda vse, kar se bo na tem zasedanju zgodilo, ali tisto, kar se ne bo, bo izredno pomembno za ves svet. Pod streho­ Velike palače narodov, kjer se bo zbralo skoraj 3000 delegatov iz Kitajske, se bo odločalo o novi kitajski razvojni poti pa tudi o usodi Tajvana, s tem pa tudi o novi svetovni ureditvi.

Kaj se bo dogajalo na ­partijskem kongresu?

Danes bo kitajski voditelj Xi Jinping pred delegati iz vseh kitajskih pokrajin prebral poročilo o delu KPK v minulem obdobju, nato bodo ves teden razpravljali o ideološki podlagi vseh segmentov kitajske notranje, gospodarske in zunanje politike. Najpomembnejša tema bodo vsekakor kadrovske spremembe oziroma sestava novega centralnega komiteja politbiroja (CKP) in, kar je najpomembneje, stalnega komiteja politbiroja (SKP).

Vedeti je treba, da na partijskem kongresu ne imenujejo predsednika republike pa tudi ne vodstva osrednje vlade, saj bodo to opravili na zasedanju zakonodajnega telesa marca prihodnje leto. Vendar bomo po hierarhiji v SKP vedeli, kdo bo opravljal te dolžnosti. Pričakovati je, da bo Xi Jinping ostal na položaju generalnega sekretarja CKP, da pa bo morda dobil nov naziv – predsednika partije ali »narodnega voditelja«, ki ga je v kitajski zgodovini do zdaj imel samo Mao Zedong. Bistveno vprašanje je tudi, ali bo Xi Jinping obdržal funkcijo predsednika partijske centralne vojaške komisije oziroma vrhovnega poveljnika oboroženih sil.

Pričakovati je, da bo sedanji drugi mož v partijski oblastni piramidi Li Keqiang odstopil s partijske funkcije in s tem napovedal konec mandata na položaju premiera. Zelo pomembno je, kdo ga bo nadomestil, kateri frakciji bo pripadal in koliko bo star. Vse to bo kazalo stopnjo absolutizma, ki si ga bo lahko Xi Jinping privoščil v prihodnjih letih, pa tudi trajnost oziroma krizo nenapisanega pravila, po katerem so se do zdaj izmenjavale generacije na oblasti.

KPK je do zdaj spoštovala načelo »sedem navzgor, osem navzdol«. Nihče, star najmanj 68 let, do zdaj ni bil imenovan v SKP (ampak je šel »navzdol«), tako kot se noben član SKP, star največ 67 let, ni upokojil (ampak je ostal »zgoraj«). Tokrat bo to načelo razveljavljeno že s tem, če bo Xi Jinping, ki je dopolnil 69 let, dobil tretji mandat na čelu partije in če bodo Li Keqianga (ki je star 67 let) umaknili iz SKP.

Zakaj je to pomembno?

Zamenjava generacij v enopartijskem sistemu je bila od začetka eno od najobčutljivejših vprašanj. Od ustanovitve LR Kitajske leta 1949 je potekala mirno samo dvakrat: ko je Jiang Zemin leta 2002 prepustil oblast Hu Jintau in ko je Hu Jintao leta 2012 vse funkcije prepustil Xi Jinpingu. V obeh primerih so se spopadom, ki so bili pred tem pogosto dobesedno krvavi, izognili zgolj zaradi splošno sprejetega načela, po katerem je najvišji voditelj to dolžnost oprav­ljal največ dva mandata (skupno deset let), pri čemer je v drugem mandatu pripravljal naslednika na prevzem vodilnega položaja.

Če bo Kitajska znova uvedla dosmrtno funkcijo, če bo odpravila starostne omejitve, se bo v KPK z ene strani odprla fronta za nevarne frakcijske boje, z druge strani pa za absolutizem, za kar si prizadeva Xi Jinping. Tako prvo kot drugo bi lahko imelo opazne posledice za vse vidike notranje in zunanje politike pa tudi ­varnostne doktrine.

Kaj je pomembno v poročilu, ki ga bo Xi Jinping jutri predstavil kongresnim delegatom?

Skoraj vsaka beseda. Najpomembnejših je pet vprašanj, ki jim je treba nameniti posebno pozornost. Prvo je, ali bodo napovedali konec politike »ničtega covida«, drugo, kaj bo Xi Jinping povedal o nadaljnjem razvojnem modelu, tretje, kako bo Xi Jinping govoril o Tajvanu in ali bo dal nove časovne okvire za vzpostavitev popolnega nadzora nad tem otokom, četrto, ali bo Xi Jinping govoril o svoji pobudi pasu in poti ali pa bo ponudil novo zasnovo evrazijske integracije. In peto, pomembno je slišati, ali Kitajska zavrača Zahod kot glavno oporo v svoji strategiji razvoja.

Kakšno svetovno ureditev bi rad vzpostavil Xi Jinping? Kje bomo našli odgovor na to vprašanje v njegovem ­poročilu?

Prav v omenjenih petih temah. Vendar je ključna tista, ki zadeva Tajvan. Če bo Xi Jinping nakazal, da se je Kitajska v dogledni prihodnosti pripravljena z orožjem podati na otok, to pomeni, da je pripravljena ogromno žrtvovati za to, da bi ZDA izrinila iz Azije, nato pa zmanjšala ali celo odpravila njihovo prevlado nad Tihim oceanom. S tem bi se spremenil osnovni postulat sedanje ureditve, hkrati bi se odprl prostor za vzpostavitev tistega, kar Xi Jinping imenuje »pravičnejši mednarodni sistem«, katerega določila bodo izvirala iz kitajskega tolmačenja marksistične ekonomije in novoleninističnih vrednost.

Zakaj je ta kongres pomemben za odnose med Kitajsko in Evropsko unijo?

Kitajska in EU sta lani izmenjali zgolj za okoli 700 milijard evrov blaga, pri čemer se je velik del rasti najmočnejših evropskih gospodarstev opiral na kitajski trg. Če bi Xi Jinping na partijskem kongresu dal vedeti, da to partnerstvo za Kitajsko ni več strateško pomembno, bi to pomenilo, da se bodo vrata njenega trga zaprla za evropski izvoz in naložbe. Prav tako bi se morala EU, če bi se zaostrile razmere okoli Tajvana, od začetka odločiti, kako se bo odzvala na to. EU se bo morala vprašati, ali lahko v tistem trenutku pretrga energetske vezi z Rusijo in trgovsko partnerstvo s Kitajsko.

So na kongresu možna ­presenečenja?

Vedno so možna presenečanja, a jih za zdaj ni videti. Še vedno niso nikogar določili za naslednika Xi Jinpinga na položaju voditelja partije, države in vojske. Za pravi odgovor na to vprašanje bomo morali počakati do konca kongresa, ko bodo objavili sestavo novega centralnega komiteja, politbiroja in SKP.

Ali kitajski državljani kongresu namenjajo pozornost?

Večjo kot do zdaj. Kitajci se za partijski kongres zanimajo zato, ker bi radi vedeli, do kdaj jim bodo grozile epidemiološke prepovedi in kdaj se bo njihovo življenje normaliziralo. Določen del Kitajcev je zelo zaskrbljen zaradi podaljšanja mandata Xi Jinpingu, ker jih to spominja na čase Mao Zedonga, nekateri se celo bojijo nove velike kulturne revolucije, seveda ne takšne, kot jo je izvajal Mao, a s podobnimi metodami radikalizacije in maskiranjem nacionalizma v ideološke floskule.

Najbolj si Kitajci želijo vedeti, kaj bo z gospodarstvom, koliko bodo vredna stanovanja, ki so jih kupili, ali bodo lahko pošiljali otroke na šolanje v tujino in ali bodo še kdaj uživali relativno svobodo (razen politične, seveda), v kakršni so živeli do nedavnega. Redkokdaj je partijski kongres med kitajske državljane vnesel toliko tesnobnih čustev kot tokrat.