Ukrajina je Rusijo obtožila, da je na silo preselila na tisoče civilistov iz Mariupolja, strateškega pristaniškega mesta, ki ga je opustošilo rusko obstreljevanje, poroča BBC.

Kot je videti s satelitskih posnetkov, je v začasnem taborišču v mestu Bezimenne, vzhodno od Mariupolja, približno pet tisoč ljudi.

Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je dejala, da  so 40.000 ljudi preselili iz Ukrajine na rusko ozemlje, ne da bi se kakor koli uskladili s Kijevom.

Begunec iz Mariupolja, ki je zdaj v Rusiji, je dejal: »Vse so nas odpeljali na silo.«

Nekateri ukrajinski uradniki so ruska dejanja označili za »deportacije« v »filtracijska taborišča« – podobno se je dogajalo v Čečeniji, ko so v vojni z Rusi mnogi od tisočev Čečencev izginili iz improviziranih taboriščih, kjer naj bi jih zasliševali.

Deportacija civilistov sicer velja za zlorabo človekovih pravic.

Ne omogočijo varnih prehodov za civiliste

Medtem ko je 140.000 civilistom uspelo pobegniti iz obleganega Mariupolja, je tam še vedno ujetih 170.000 ljudi, pravi tamkajšnji mestni svet – česar pa ni mogoče neodvisno preveriti. Neusmiljeno rusko obstreljevanje, ki je trajalo več kot tri tedne, je mesto spremenilo v ruševine, prestrašeni civilisti se skrivajo po kleteh, kjer jim primanjkuje vode, hrane in zdravil.

Relativno malo civilistov se je iz Mariupolja umaknilo prek humanitarnih koridorjev, za katere sta se dogovorili obe strani. Ukrajina pravi, da so ruske čete kljub temu obstreljevale evakuacijske poti, ki naj bi bile varne.

V vasi Bezimenne, 90 kilometrov vzhodno od porušenega Mariupolja, je nastanjenih okoli pet tisoč beguncev, v šotorih, šoli in klubu. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters

V delih Mariupolja, ki so jih zavzeli Rusi, lačni, žejni in številni tudi bolni civilisti nimajo ravno druge izbire, kot da se odpravijo na območja pod ruskim nadzorom oziroma kar v Rusijo. Matt Morris, tiskovni predstavnik Mednarodnega komiteja Rdečega križa (ICRC), pravi, da lahko evakuirajo civiliste in dostavijo pomoč le, če Rusija in Ukrajina zagotovita varnostna jamstva, kar pa se še ni zgodilo.

»Strani morata biti porok in se dogovoriti za varen prehod. Objaviti morata pot in omogočiti dovolj časa ljudem, da se umaknejo, je dejal za BBC. Mednarodno humanitarno pravo, je dodal, zahteva, da se ljudem dovoli odhod, vendar jih v to ne smemo prisiliti. Sporne strani bi morale po njegovem dovoliti pomoč in pustiti ljudem, da ostanejo, če tako želijo. »V Mariupolju vlada obup – vse strani smo pozvali, naj omogočijo varen vstop in izstop,« je še dejal in dodal, da trenutno nimajo ekipe, ki bi lahko nudila pomoč.

Ali v Doneck ali v Rusijo

Irina, begunka iz Mariupolja in prostovoljka Rdečega križa, je za BBC povedala, da so ljudem, ki so se zatekli v bunker, ruski vojaki svetovali, naj ga zapustijo zaradi lastne varnosti. Stavba je po obstreljevanju gorela. Prehodili so kakšne štiri kilometre do ruske nadzorne točke, od tam pa so jih odpeljali proti vzhodu, na ozemlje, ki so ga zasedli proruski uporniki tako imenovane odcepljene regije Ljudske republike Doneck (DPR). »Tam se je bilo treba odločiti, ali ostati v DPR ali oditi v Rusijo,« je dejala.

Mnogi starejši ljudje niso dobro vedeli, kam gredo. Mislili so, da bodo lahko ostali v Rusiji, v Rostovu, nekaj mesecev ... in se potem vrnili v Mariupolj. Namesto tega so jih odpeljali v Samaro, severno od Rostova, na jug Rusije, kjer naj bi bilo zanje poskrbljeno le naslednja dva tedna. Veliko Ukrajincev ima sorodnike v Rusiji. Ni pa jasno, koliko beguncev iz Mariupolja je prostovoljno odšlo v Rusijo, potem ko so njihovo mesto uničili.

Ruski vojaki dajo ljudem v zakloniščih pet minut za evakuacijo, povedo, v katero smer naj gredo in da jih bodo tam čakali avtobusi ter jih prepeljali na začasno ozemlje, ki ga nadzorujejo Rusi. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters

Ruski vladni časnik Rossijska gazeta je 21. marca poročal, da je dolga kolona begunskih vozil potrebovala več kot dve uri, da je dosegla Bezimenne, obalno vas 90 kilometrov vzhodno od Mariupolja. Tam je nastanjenih okoli pet tisoč beguncev, v šotorih, šoli in klubu. Rusko ministrstvo za nujne primere je tja poslalo pomoč in delavce. Na poti so civiliste na nadzornih točkah ustavili uporniki DPR, ki so jim vzeli prstne odtise in jih fotografirali. »Njihove podatke preverjajo v bazi iskanih kriminalcev. Ena ključnih težav je pomanjkanje kartic sim in vsi nimajo mobilnih telefonov,« poroča časnik.

Rusija zanika, da bi na silo odstranila na tisoče Ukrajincev. Podžupan Mariupolja Sergij Orlov je za BBC povedal, da v njegovem mestu ljudje »umirajo zaradi dehidracije in pomanjkanja hrane; umirajo, ker nimajo zdravil, inzulina«. Veliko trupel leži po ulicah, saj jih je tvegano umikati. Ruski vojaki dajo ljudem v zakloniščih pet minut za evakuacijo, povedo, v katero smer naj gredo in da jih bodo tam čakali avtobusi ter jih prepeljali na začasno ozemlje, ki ga nadzorujejo Rusi. Ljudem rečejo: »Če ne greš, bomo to hišo bombardirali v eni uri,« je še povedal Orlov.

Pošiljajo jih na sever

Na desetine mariupoljskih beguncev biva v športnem centru v Taganrogu, ruskem mestu med Mariupoljem in Rostovom. Ruski mediji poročajo, da so jih na stotine poslali z vlaki več kot tisoč kilometrov na sever Rusije. Ukrajinsko obrambno ministrstvo pravi, da Rusija množično seli Ukrajince z okupiranih območij v oddaljene dele Rusije, vključno s Sahalinom na Daljnem vzhodu.

Rusija množično seli Ukrajince z okupiranih območij v oddaljene dele Rusije. Na fotografiji: medvedi na smetišču na obrobju vasi Rirkajpij na severovzhodu Rusije. FOTO: Maksim Djominov/wwf

»Po prehodu filtracijskih taborišč Ukrajince pošljejo na gospodarsko depresivna območja Ruske federacije. Številne severne regije se imenujejo končna destinacija, zlasti Sahalin. Ukrajincem 'ponujajo' uradno zaposlitev prek centrov za zaposlovanje. Tisti, ki se strinjajo, prejmejo dokumente, ki prepovedujejo zapuščanje ruskih regij za dve leti,« je na facebooku zapisalo ministrstvo.

Ukrajina je pozvala mednarodni Rdeči križ, naj ne odpre pisarne v Rostovu na Donu, o čemer naj bi se pogovarjali z ruskim Rdečim križem. Ukrajina pravi, da bi ga lahko uporabili za to, da uzakonijo deportacije. Mednarodni Rdeči križ vztraja, da »ne želi odpreti pisarne v južni Rusiji za »filtriranje« Ukrajincev in da ne odpira »begunskih taborišč«, prav tako da »ne pomaga pri prisilnih evakuacijah«, saj »ne podpira nobene operacije, ki bi bila v nasprotju z voljo ljudi in našimi načeli«.