Poljski predsednik
Andrzej Duda je v poljski parlament vložil osnutek zakona o splavu, v skladu s katerim bi bila prekinitev nosečnosti možna tudi v primeru smrtonosnih deformacij zarodka. Ustavno sodišče je sicer pretekli teden razsodilo, da je splav v primeru hudih deformacij zarodka protiustaven, kar je sprožilo množične proteste.
Deset tisočih protestnic in protestnikov ni prepričal. Skoraj popolna prepoved splava je po vsej državi sprožila množične proteste, ki potekajo že cel teden. Več deset tisoč ljudi se je v Varšavi in drugih poljskih mestih zbralo tudi danes, ko protestirajo že deveti dan zapored.
Urad varšavskega župana je sporočil, da je na ulicah poljske prestolnice več deset tisoč protestnikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
FOTO: Kacper Pempel/Reuters
»Pripravljeni smo se boriti do konca,« je povedala
Marta Lempart, soustanoviteljica gibanja Ženska stavka, ki je eno od organizatorjev protestov. Protestniki so med drugim v rokah držali rdeče strele, ki so simbol protestnega gibanja.
FOTO: Wojtek Radwanski/AFP
Prišlo je do manjših pretepov s skrajnimi desničarji, ki so se zbrali na protiprotestih, vendar demonstracije večinoma potekajo mirno. Policija je sporočila, da je v dveh incidentih aretirala več ljudi, še navaja AFP.
FOTO: Dariusz Borowicz/Agencja Gazeta/Reuters
Duda bi splav dovolil tudi v primeru deformacij
Andrzej Duda je danes sporočil, da je po posvetovanjih v parlament vložil predlog dopolnila k zakonu o pogojih za umetno prekinitev nosečnosti. V skladu s predlogom bi bil splav dovoljen tudi v primeru deformacij, ki bi lahko povzročile smrt zarodka, ali če bi obstajala velika verjetnost, da se bo nosečnost končala z rojstvom mrtvorojenega otroka, je pojasnil po poročanju poljske tiskovne agencije PAP. Predlog bi medtem obvaroval otroke z Downovim sindromom.
Poljsko ustavno sodišče je sicer pretekli teden odločilo, da je sedanja zakonodaja, ki dovoljuje splav v primeru hudih deformacij zarodka, vključno z Downovim sindromom, neskladna z ustavo. Splav bi bil glede na odločitev sodišča mogoč le še v primeru posilstva ali incesta ter ogroženosti življenja matere.
Trenutno veljavna zakonodaja o umetni prekinitvi nosečnosti, ki je pogosto označena kot »kompromis o splavu«, je bila sprejeta leta 1993. Za spremembe v luči prepovedi splavov zaradi deformacij so si prizadevali poslanci iz vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS), ki so se tudi obrnili na ustavno sodišče. Njegova odločitev je odprla pot potrditvi ustreznega osnutka zakona v parlamentu.
FOTO: Wojtek Radwanski/AFP
Komentarji