Na osebnih izkaznicah bi navedli narodnost

Če se bo izteklo po načrtih HDZ BiH, bodo državljanom Bosne in Hercegovine na novih osebnih izkaznicah navedli podatke o pripadnosti enemu od treh konstitutivnih narodov. Del družbe, ki je progresivno usmerjen in naklonjen evropskim vrednotam, se je na predlog odzval ostro ter ga primerjal s prijemi, znanimi iz nacizma in družb, v katerih sta vladala segregacija in apartheid.

Trideset let že ni Suade in Olge, rušilne sile pa še živijo

Bosna in Hercegovina že več kot dvanajst let neuspešno uveljavlja sodbo evropskega sodišča za človekove pravice, ki sta jo proti BiH dobila Rom Dervo Sejdić in Jud Jakob Finci, ki sta svojo državo tožila, ker jima ustava ne dovoli, da kandidirata za člana predsedstva BiH ter za dom narodov parlamentarne skupščine. Po ustavi BiH so namreč zgolj pripadniki treh konstitutivnih narodov (Bošnjaki, Hrvati in Srbi) lahko izvoljen v omenjeni dve telesi.

Sejdić, Finci in drugi pripadniki manjšin ter vsi, ki se nočejo izreči o nacionalni pripadnosti, že trinajsto leto zaman čakajo na odpravo v ustavo zapisane krivice, nove zamisli o podobnih delitvah pa se še naprej kopičijo.

Po hitrem postopku

Poslanski klub HDZ BiH je ta teden poslal v parlamentarno proceduro predlog zakona o vpisu pripadnosti konstitutivnemu narodu, nacionalni manjšini in drugim. V zakonu, ki je vložen po nujnem postopku, torej o njem ne bo javne razprave, je predvideno, da se bo vsak polnoletni državljan BiH v matičnem uradu izrekel, ali je pripadnik katerega od treh konstitutivnih narodov, pripadnik narodne manjšine ali spada v katero drugo kategorijo. Za mladoletne bi se izrekli starši, otok pa bi lahko svojo pripadnost po potrebi spremenil ob polnoletnosti. Te podatke bi matični urad navedel na osebni izkaznici in drugih dokumentih po želji posameznika.

Predlagatelji so pojasnili, da bi tak podatek v osebnih dokumentih uporabljali kot dokazilo ob zaposlovanju v državnih ustanovah ali med volitvami. Državni organi, ustanove in državna podjetja v BiH morajo namreč praviloma pri zaposlovanju ljudi upoštevati nacionalni ključ, da bi delovna mesta vsaj približno odsevala nacionalno strukturo v državi. Cilj zakona je verjetno tudi preprečiti večkratno spreminjanje nacionalne pripadnosti za potrebe kandidiranja na volitvah. Tako se denimo Bošnjak »Mehmet Adžović« na volitvah na območju Federacije BiH za potrebe volilnih manipulacij ne bo mogel predstavljati kot Hrvat.

Paradoks zakonodajnega predloga, ki naj bi v državo vnesel več reda, je v tem, da se to dogaja v državi, ki že več kot dvanajst let ni zmožna odpraviti neustavnosti, ki pripadnikom manjšin jemlje pravice, ki jih pripadniki konstitutivnih narodov neovirano uživajo. FOTO: Dado Ruvic/Reuters

Beli trakovi

Paradoks zakonodajnega predloga, ki naj bi v državo vnesel več reda, je v tem, da se to dogaja v državi, ki že več kot dvanajst let ni zmožna odpraviti neustavnosti, ki pripadnikom manjšin jemlje pravice, ki jih pripadniki konstitutivnih narodov neovirano uživajo. Hkrati se vse skupaj dogaja v državi, ki uporablja tri uradne jezike, pri čemer se ti komajda razlikujejo med seboj, dve pisavi, himna pa nima besedila, da ne bi prizadeli pripadnikov katerega od treh konstitutivnih narodov. Da bi preprečili morebitne težave pripadnikov različnih narodov, so celo avtomobilske registrske tablice sestavljene tako, da ni mogoče ugotoviti, iz katerega dela BiH prihaja katero vozilo.

Tudi zato je zakonodajni predlog HDZ naletel na velik odpor kritikov. »HDZ je predlagala, da bi na osebno izkaznico navedli pripadnost konstitutivnemu narodu. Ker so rumene zvezde, beli trakovi in žigosanje goveda zastareli. Zadnja utrdba prvinskega nacizma,« se je na predlog odzvala veleposlanica BiH na Češkem Martina Mlinarević. Spomnimo: beli trakovi so bili oznaka, ki so jo po ukazu srbskih paravojaških enot morali na rokavu nositi Bošnjaki na območju Prijedora v času vojne v BIH.