Na območju letališča v Kabulu tisoči še naprej upajo na evakuacijo

Več tisoč ljudi, ki še vedno upajo na evakuacijo iz Afganistana, še naprej oblega letališče v Kabulu, ki je glavni izhod za vse tujce in Afganistance, ki iz države bežijo pred talibi. Redno je slišati tudi strele, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Medtem ko imajo talibi nadzor nad mestom, na letališču za red med drugim skrbijo ameriški in britanski vojaki.

Pred vstopnimi točkami na letališče prihaja do prerivanj in napetosti. Ameriška vojska odloča, kdaj in kako se odpirajo vstopne točke. Po zvočnikih naj bi na severni strani letališča sporočili, da bodo vrata zaprta dva dni, je očividec dejal za dpa.

Eden od očividcev pa je opisal, da pred letališčem čakajo ljudje iz vseh družbenih slojev, med njimi so igralci, televizijske osebnosti, mladi, ženske z novorojenčki, invalidi. V zadnjem tednu so z letališča v Kabulu iz Afganistana evakuirali več tisoč ljudi. Kot je v petek dejal ameriški predsednik Joe Biden, so od 14. avgusta iz Afganistana z letali rešili okoli 13.000 ljudi, samo v četrtek 5700.

Vendar pa tisoči še vedno čakajo na svojo priložnost, saj se bojijo za svoja življenja. Predvsem gre za Afganistance, ki so v zadnjih 20 letih sodelovali s tujimi silami ali diplomatskimi misijami oziroma so bili aktivni na področju človekovih pravic.



Zaupno poročilo Združenih narodov je pred dnevi razkrilo, da so talibi oblikovali seznam sodelavcev ZDA in Nata in da jih že iščejo, čeprav so sprva obljubljali amnestijo za vse. Tudi s terena prihaja vse več poročil o iskanju nasprotnikov talibov, prav tako o zatiranju žensk.

Abdul Gani Baradar prispel na pogovore o novi vladi 

Soustanovitelj talibov in eden njihovih najvišjih predstavnikov mula Abdul Gani Baradar je prispel v Kabul na pogovore o vzpostavitvi nove afganistanske vlade. Baradar se bo v Kabulu srečal s talibskimi voditelji in predstavniki drugih političnih sil za vzpostavitev vključujoče vlade, je sporočil visoki predstavnik talibov.

V okviru pogajanj naj bi se srečal z več političnimi voditelji, med drugim z vodjo visokega sveta za spravo Abdulahom Abdulahom. Baradar se je v torek, dva dni po vrnitvi talibov na oblast v Afganistanu, vrnil iz Katarja, kjer je vodil politični urad njihovega gibanja.
 

Grčija postavila ograjo pred begunci iz Afganistana

Medtem je Grčija zaradi bojazni pred novim valom beguncev iz Afganistana na meji s Turčijo postavila 40 kilometrov dolgo ograjo in nadzorni sistem. »Ne moremo pasivno čakati, kaj se bo zgodilo. Ne bomo dovolili nezakonitih prihodov v državo,« je sporočil grški notranji minister Mihalis Hrisohoidis.

»Naše meje bodo ostale nedotakljive,« je po poročanju britanskega BBC dejal grški minister, ki si je ogledal mejno območje ob reki Marici. Opozoril je, da je kriza v Afganistanu, kjer so oblast znova prevzeli talibani, ustvarila nove »možnosti za migrantske tokove v Evropo«.

Turčija je v četrtek evropske države pozvala, naj prevzamejo odgovornost za afganistanske migrante. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v telefonskem pogovoru z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom dejal, da bi hiter porast števila ljudi, ki bežijo iz Afganistana, lahko predstavljal »velik izziv za vse«. Opozoril je, da je nov val beguncev neizbežen, »če ne bodo sprejeti potrebni ukrepi v Afganistanu in Iranu«.

Erdogan je Evropo opozoril, da se ne sme izogniti problemu afganistanskih beguncev s trdnim zapiranjem meja. S tem bi ne le kršila mednarodno pravo, ampak tudi obrnila hrbet humanitarnim vrednotam, je dejal. Pri tem je opozoril, da ni naloga Turčije, da bi bila evropsko begunsko taborišče.

Razmere na grško-turški meji so se lani zaostrile, potem ko je Erdogan več tisoč migrantom in beguncem odprl mejo v Evropo. V Turčiji poleg 3,6 milijona beguncev iz Sirije živi več sto tisoč drugih migrantov, med drugim tudi iz Afganistana. Grčija se s povečanim pritiskom migrantov sooča tako na kopenski meji kot na egejskih otokih.