V nadaljevanju preberite:

Triinpetdesetletni mula Abdul Gani Baradar, podpisnik mirovnega sporazuma z Združenimi državami, bodoči voditelj Afganistana in človek, ki je odigral odločilno vlogo pri talibski osvojitvi Kabula »brez izstreljenega naboja«, je v torek popoldne z letalom, ki je priletelo iz katarske Dohe, pristal na letališču v Kandaharju. Še pred tednom dni je bilo to v rokah afganistanskih varnostnih sil, ki zdaj že ne obstajajo več. Še pred poldrugim mesecem so z istega letališča vzletela ameriška vojaška letala.

V mestu in provinci, kjer je v prvi polovici devetdesetih let nastalo talibsko gibanje, je Baradarja, ki je skupaj s svojim že pokojnim tastom mulo Omarjem, dolgoletnim voditeljem talibov, leta 1994 prav v Kandaharju ustanovil paštunsko vojaško, politično in versko organizacijo, del prebivalstva počakal z navdušenjem. Kot osvoboditelja. Večina prebivalcev Kandaharja pa je ostala doma: ne le zaradi nasprotovanja vrnitvi talibov na oblast in Abdula Ganija Baradarja v državo, ampak tudi zaradi nakopičenega strahu in dolgoletnih vojnih travm. Kakršni koli javni dogodki so bili v Afganistanu – sploh pa v Kandaharju – v zadnjih letih namreč prizorišča skoraj rutinskih samomorilskih napadov. Talibskih.