Mračen dan za internet ali zmaga kreativne industrije?

Strasbourg – Evropski parlament je sprejel kočljivo direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Direktivo je podprlo 348 poslancev, proti jih je bilo 274.

»Mračen dan za svobodo na internetu,« je tvitnila najbolj profilirana nasprotnica reforme, Nemka Julia Reda iz Piratske stranke.



Izvršna direktorica Evropskega založniškega sveta Angela Mills Wade je sporočila: »To je dober dan za evropski neodvisni tisk in demokracijo.« Po njenem mnenju naj bi reforma omogočala prihodnje naložbe v profesionalno novinarstvo. Od držav članic pričakuje pragmatično uresničitev direktive na nacionalni ravni.

»Evropa  vrača nadzor v svoje roke.«

V evropski komisiji so odločitev postavili v kontekst ključnih odločitev v času predsednika Jean-Clauda Junckerja:  zapiranja davčnih lukenj, bitke proti tujemu vpletanju na volitvah, varstva osebnih podatkov. »Evropa  vrača nadzor v svoje roke,« se je z namigovanjem na slogan britanskih zagovornikov brexita v tvitu pošalil Junckerjev glasnik Margaritis Schinas.

V evropski komisiji so ocenili, da direktiva ščiti kreativnost v digitalni dobi, zagotavlja državljanom koristi s širšim dostopom do vsebin in z novimi jamstvi omogoča polno varstvo svobode izražanja na spletu. Kreativna industrija, ki naj bi bila z direktivo po oceni Bruslja okrepljena, zaposluje v EU 11,65 milijona ljudi, ustvarja 6,8 odstotka BDP in je je vredna 915 milijard na leto.

Daleč najbolj kočljiva tema je vprašanje 13. člena, ki naj bi po mnenju kritikov povzročil cenzuro na spletu. V njem je sicer predvideno, da bodo spletne platforme, kakršna je youtube, morale same preprečevati, da uporabniki ne bodo nalagali vsebin, ki so avtorsko zaščitene. Nasprotniki reforme trdijo, da se za dosego tega cilja ne bo mogoče izogniti razvpitim filtrom za nalaganje (upload filtri). Ti v besedilu sicer sploh niso omenjeni.

Poslanci zasuti s pošto

Tarča številnih kritik je še 11. člen, ki bo med drugim časopisnim založnikom zagotovil več prihodkov, ker bodo novičarski agregati, denimo Google News, morali plačevati, če bodo v svojih iskalnikih objavljali kaj več kot le povezavo in osnovni povzetek vsebine člankov.

Pred današnjim odločanjem so potekale velike demonstracije in lobistične operacije, v katerih so bili aktivni orjaki z Googlom na čelu. Številni evropski poslanci so se pritoževali, da so bili njihovi nabiralniki za elektronsko pošto zasuti s protesti. Sumili so, da so v ozadju posebni programi za množično pošiljanje pošte.

»Ali sploh še hočemo varovati lastnino?« je glavni zagovornik reforme, evropski poslanec iz vrst nemške CDU Axel Voss, opozoril na razsežnosti današnje odločitve. Prepričan je, da bi z reformo dobili »pravni okvir za internet, da lastniki ne bodo okradeni«. Predvidene rešitve naj bi bile uravnotežene s pravico do izražanja.

Prava cenzura je: umetnik kot taksist

»Prava cenzura je, če nadarjeni avtorji in umetniki ne morejo zaslužiti za preživetje s svojim talentom, marveč morajo delati v trgovinah in voziti taksi,« je bentil češki krščanski demokrat Pavel Svoboda.

Razplet je bil še danes negotov.  Politične skupine so bile notranje precej razdeljene. To se je pokazalo tudi pri slovenskih poslancih iz vrst EPP. V tej družini je glavni tok močno podpiral reformo.  Dva slovenska poslanca EPP, Franc Bogovič (SLS) in Lojze Peterle (NSI), sta reformo podprla, Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver (vsi trije SDS) pa so glasovali proti. Proti sta bila tudi Tanja Fajon (SD), in Igor Šoltes (Zeleni). Tudi Ivo Vajgl iz skupine liberalcev (Alde) je na koncu, kljub drugačnim napovedim, podprl reformo.



Tudi v drugi največji skupini, socialistih in demokratih, so bili razdeljeni. »Edina rešitev je črtanje 13. člena. To je najmanj, kar moramo narediti za evropsko digitalno gospodarstvo,« je povedala poljska socialistka Lidia Joanna Geringer de Oedenberg. V njenih očeh je reforma še posebej kočljiva, ker majhna podjetja ne bodo izvzeta in bodo morala kupovati filtre pri – ameriških podjetjih.



Julia Reda je opozorila, da so bili nasprotniki tarča velike kampanje z dezinformacijami, kakršen je očitek, da digitalni orjaki plačujejo demonstrante. Na drugi strani je opozorila na pisanje nemškega FAZ o kravjih kupčijah med Francijo in Nemčijo. Pariz je baje privolil v plinovod severni tok 2 v zameno za nemško podporo filtrom za nalaganje.