Moskva bo rakete usmerila tudi proti Washingtonu

Letošnji Putinov nagovor »zvezni skupščini« je bil posvečen zlasti notranji socialni, zdravstveni in gospodarski problematiki, a na koncu se je dotaknil tudi mednarodne tematike in napovedal, da se bo Rusija ustrezno odzvala, če se bodo na stari celini pojavile jedrske rakete, ki bodo ogrožale njeno varnost.

»Rusija je bila in bo suverena in neodvisna država. To je preprosto aksiom. Takšna bo ali pa je ne bo,« je povedal Putin v zaključnem delu svojega nastopa, ki ga je posvetil dogajanjem na mednarodnem prizorišču. Po njegovih besedah so prioritete ruske zunanje politike absolutno transparentne: krepitev zaupanja, borba z grožnjami, ki so nevarne za ves svet, širjenje sodelovanja na vseh področjih in odstranjevanje ovir za občevanje med ljudmi. Poudaril je, da so dobri in enakopravni odnosi med Rusijo in Kitajsko zdaj eden od najpomembnejših stabilizacijskih dejavnikov na mednarodnem prizorišču, in izrazil upanje, da bo Evropska unija sposobna narediti korake za izboljšanje odnosov, kar da si želijo tako njeni običajni prebivalci kot poslovneži.
 

Orožje v zraku

Najbolj ostro in aktualno nerešeno vprašanje v odnosih med sovražnicama iz prejšnje, pa tudi sedanje hladne vojne je po Putinovih besedah ameriška enostranska odpoved sporazumu o uničenju jedrskih izstrelkov kratkega in srednjega dosega, ki sta ga Moskva in Washington podpisala leta 1987. Priznal je, da se je od takrat veliko spremenilo, saj so številne države ta orožja razvijale, medtem ko sta se mu jedrski velesili prostovoljno odpovedali. »To bi morali po pravici povedati naši ameriški partnerji, ne pa da se zatekajo k izmišljenim obtožbam proti Rusiji,« je dodal. Po njegovih besedah tudi v tem primeru ZDA sprva same kršijo vse sporazume, potem pa iščejo opravičila in določajo krivce. Potem pa je ponovil obtožbe, da so Američani že zdavnaj prekršili sporazum s postavitvijo protiraketnih ščitov na Poljskem in v Romuniji, ki so sposobni izstreljevati tudi rakete »tomahavk«.

Rusija ne bo prva, ki bo takšne rakete postavila na evropskem ozemlju, je izrecno poudaril Putin. A če bodo to naredili Američani, po njegovih besedah to ne bo le resno ogrozilo mednarodne varnosti, temveč bo zlasti grožnja za Rusijo, saj lahko nekatere tovrstne rakete Moskvo dosežejo v desetih do 12 minutah. »V tem primeru bomo prisiljeni, poudarjam, prisiljeni, da uvedemo zrcalne in asimetrične ukrepe,« je izjavil ruski predsednik. Ti ukrepi pa bodo ostri, saj Rusija svoje oborožitve ne bo usmerila zgolj proti ciljem, od koder izhaja neposredna grožnja, »temveč tudi na ozemlja, kjer so centri sprejemanja odločitev o postavitvi raketnih kompleksov, ki nas ogrožajo«.


 

Nič več trkanja na zaprta vrata

Putin je povedal, da je Rusija sposobna to narediti in bo tudi naredila takoj, ko bodo te grožnje postale dejanske, čeprav si takega razvoja dogodkov Moskva ne želi, ker so že brez tega mednarodni odnosi takšni, da jim ni treba še dodatne zaostritve. Potem je Putin spomnil na najsodobnejšo oborožitev, ki jo je poslancem predstavil že lani, in zagotovil, da jo bodo kmalu začeli serijsko proizvajati in z njo opremljati ruske oborožene sile. O nekaterih načrtih je bilo znano že prej, v svojem današnjem nastopu pa je predsednik razkril tudi to, da bodo že letos spomladi splavili prvo jedrsko podmornico, iz katere bo mogoče izstreliti podvodni brezpilotnik Pozejdon, ki dosega izjemne hitrosti in nima omejenega dosega. Tudi pri zgraditvi Cirkona, hiperzvočne rakete, ki devetkrat presega hitrost zvoka, njen doseg pa je več kot tisoč kilometrov, gre vse po načrtih, je še obelodanil Putin.

Ruski predsednik je ZDA obtožil, da v zadnjih letih vodijo do Rusije politiko, ki je nikakor ni mogoče imenovati prijateljska, in uvajajo nove in nove sankcije, ki so nezakonite s stališča mednarodnega prava. »Rusijo razglašajo že za skoraj glavno grožnjo ZDA. A to ni resnica,« je dodal. Toda Washington nadaljuje to razrušujočo in očitno napačno politiko, ki ni v interesu samih ZDA, je še povedal Putin. Ponovil je, da je Rusija pripravljena sodelovati v pogajanjih o razoroževanju, »toda na zaprta vrata ne bomo več trkali«. Moskva bo po njegovih besedah počakala, da njeni partnerji pridejo k pameti in se sami zavedo nujnosti enakopravnega dialoga o teh vprašanjih. »Za trajnostni in dolgoročni razvoj potrebujemo mir. Vsa naša prizadevanja za večjo obrambno sposobnost pa imajo zgolj en cilj: zagotavljanje varnosti naših državljanov. Ne le zato, da ne bi nihče pomislil na dejansko agresijo proti Rusiji, temveč da ne bi hotel z njo niti groziti naši državi,« je dejal ruski predsednik.
 

Domači »korenčki«

Ker je Putin lani šokiral mednarodno javnost s predstavitvijo najsodobnejše oborožitve, ki je po njegovih besedah nihče na svetu še nima, je tuje poročevalce seveda najbolj zanimalo, kaj bo predsednik Ruske federacije povedal o mednarodnih odnosih in zunanji politiki svoje države. A kakor so že prej napovedovali dobro obveščeni analitiki, je bil letošnji nastop Putina, ki se mu je v zadnjem času precej zmanjšala priljubljenost med prebivalstvom, bolj notranjepolitično usmerjen. Po njegovih besedah je dolgoročno najpomembnejše uresničevanje nacionalnih projektov, ki so osredotočeni na običajnega človeka. Za to je pa treba delovati, tistim uradnikom, ki se jim zdi to pretežka naloga ali se hočejo izogniti odgovornosti, pa je predsednik države svetoval, naj se raje sami takoj umaknejo s položajev. »Letos morajo ljudje sami občutiti, da se stvari spreminjajo na bolje,« je povedal Putin.

Ker se je Rusija znašla v težkem demografskem položaju, saj nataliteta upada, je za Putina prvenstvena naloga podpora družinam. Predstavnikom ljudstva je naročil, naj povečajo pomoč družinam z otroki, podporo pa naj bi odslej dobilo kar 70 odstotkov ruskih družin. »Več otrok, manj davkov,« je napovedal Putin. Čeprav je od leta 2000, ko je v revščini živelo več kot 40 milijonov Rusov, to število upadlo na 19 milijonov, je po njegovih besedah problem nižanja natalitete povezan tudi z bojem proti revščini. Napovedal je pomoč invalidom in upokojencem ter predlagal uvedbo »počitnic na hipoteko«, s katerimi bi tistim, ki so se znašli brez dohodkov, omogočili preložitev odplačevanja posojil.

Predsednik je od poslancev in vlade zahteval tudi, da naredijo vse za izboljšanje zdravstvenih uslug. Do konca naslednjega leta mora biti medicinska pomoč dostopna vsem, tudi tistim, ki živijo v najbolj oddaljenih predelih države, je dejal Putin. Vsekakor pa mora biti rast gospodarstva večja od treh odstotkov, je zabičal. Zato je treba po njegovih besedah zmanjšati pritisk pravosodnih organov na podjetnike, saj zdaj kar 45 odstotkov sproženih kazenskih postopkov proti njim sploh ne pride do sodišč. Predsednik je obljubil še posodobitev prometne in internetne infrastrukture ter napovedal, da bodo v prihodnjih šestih letih prenovili več kot 60 letališč po državi.
 

Statistični pogled v zgodovino

Z zvezno skupščino so pred četrt stoletja, ko je prvi predsednik »postsovjetske« Ruske federacije Boris Jelcin s tanki razgnal prejšnji parlament (vrhovni sovjet in zbor narodnih poslancev), poimenovali na novo vzpostavljeno rusko zakonodajno vejo oblasti, ki jo sestavljata spodnji dom oziroma državna duma in zgornji dom oziroma svet federacije. Za 66-letnega Putina, ki je bil lani že četrtič izvoljen za predsednika države, na njenem čelu pa bo do leta 2024, je bil današnji nastop 15. nagovor zvezni skupščini, te svoje dolžnosti pa doslej ni opravil le pred dvema letoma. Ruska državna agencija Tass je že pred njim pripravila statistični pregled o dosedanjih govorih prvega moža v državi. Po številu besed (5146) je bil najkrajši Putinov prvi nagovor leta 2000, časovno pa sta bila najkrajša nastopa leta 2004 in 2005 (48 minut). Lani je podrl vse dotedanje rekorde v dolžini in številu besed, ko je med drugim spektakularno predstavil najsodobnejšo rusko oborožitev. Govor, v katerem je prvič uporabil tudi multimedijsko predstavitev, je trajal le pet minut manj od dveh ur, v njem pa so našteli 11.428 besed.

V vsakoletnem nastopu ruski predsednik ne predstavi le stanja v državi in smernic razvoja, ampak v zadnjih 14 letih predstavnikom ljudstva in vladi da še navodila, kaj morajo storiti za uresničitev njegovih besed. Najdaljši seznam navodil so dobili leta 2013 (57), najkrajši pa lani in leta 2008 (le sedem). Danes je še pred Putinovim govorom predsednik dume Vjačeslav Volodin podal inventuro o izpolnitvi lanskih predsednikovih »ukazov«. »Državna duma je sprejela skoraj 90 odstotkov zakonov, ki so bili potrebni za izpolnitev navodil predsednika Putina iz lanskega leta. Sprejeli smo 86 zakonov, ostalo jih je še deset, ki so že vloženi v parlamentarno proceduro in jih zdaj obravnavamo,« je povedal Volodin. Med izpolnjenimi zahtevami je predsednik spodnjega doma parlamenta izpostavil socialne programe, kakor sta povišanje minimalnega osebnega dohodka in skrajšanje postopka za dodelitev pomoči materam, pomoč malim podjetnikom in zaostritev kaznovanja za kibernetske kraje z bančnih računov. »Takšen tempo dela bomo morali ohraniti tudi pri izpolnjevanju zahtev iz novega nagovora,« je dodal Volodin.

Zanimiva je tudi uporaba posameznih ključnih besed v dosedanjih govorih ruskih predsednikov. »Državo« je Putin največkrat omenil v svojem prvem nastopu – kar 97-krat, medtem ko je pred tremi leti iz njegovih ust prišla le osemkrat. Lani je postavil rekord tudi pri uporabi besede »Rusija«, ki jo je izgovoril kar 107-krat, negativni rekord pa je postavil sedanji predsednik vlade Dmitrij Medvedjev, ki je bil na položaju predsednika države v letih 2008–12, leta 2010 pa je v nagovoru predstavnikom ljudstva ime svoje države omenil le 33-krat. Pač pa Medvedjev, ki ga je Zahod sprva sprejel kot olajšanje po dveh Putinovih vladavinah, še vedno vodi po največkrat izgovorjeni besedi »demokracija«. V svojem prvem nastopu jo je omenil kar 26-krat. Putin je »demokracijo« največkrat omenil tri leta pred tem (23-krat), leta 2015 pa je bilo prvič, da te besede v njegovem nagovoru sploh ni bilo slišati. Medvedjev je prvak tudi v tem, kolikokrat je v govoru uporabil besedo »kriza«, saj se je leta 2018 v njegovem nastopu pojavila kar 17-krat. Lanski Putinov nastop je porušil rekorde tudi v tem, kolikokrat je v njem omenil »varnost«: enajstkrat.