Morjem se spreminja geopolitični tok

Estonska predsednica Kersti Kaljulaid danes gosti virtualni vrh voditeljev dvanajstih držav, vključenih v pobudo Treh morij, ki se ga preko videokonference udeležujeta tudi slovenski predsednik Borut Pahor in zunanji minister Anže Logar.

Čeprav zgolj virtualno, je bilo to že peto vrhunsko srečanje skupine držav ob Baltskem, Črnem in Jadranskem morju, v katero so vključene Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija. Zamisel o pobudi, ki sta jo pred petimi leti obelodanila poljski predsednik Andrzej Duda in njegova tedanja hrvaška kolegica Kolinda Grabar-Kitarović, je »čezatlantska« in se je razvila iz projekta »Koridor Sever-Jug«, ki sta ga leta 2014 za mnenjsko središče Atlantski svet pripravila ameriški general in nekdanji svetovalec za nacionalno varnost ameriškega demokratskega predsednika Baracka Obame James L. Jones in Ian Brzezinski, analitik in sin enega najbolj »slovitih« svetovalcev dveh ameriških predsednikov Zbigniewa Brzezinskega.



Ian Brzezinski med ponazoritvijo projekta rad uporabi primer satelitskega posnetka stare celine, na katerem je zahod prepreden s cestami, daljnovodi, plinovodi in naftovodi, vzhod pa je precej opustel. Zato je po njegovih besedah naloga pobude, da poveže vzhodne države in Avstrijo s strateško infrastrukturo, energetskimi in digitalnimi projekti ter vzpostavi »koridor sever-jug«. »Zaradi gospodarske katastrofe, ki jo je povzročila pandemija, je pobuda še toliko bolj nujna, saj razvija infrastrukturo, ta pa ustvarja rast in delovna mesta, ki so zdaj nujno potrebna,« je pred dnevi Brzezinski povedal za estonsko novičarsko spletišče News.
 

Proti ruskemu energetskemu orožju

Nobena skrivnost ni bila, da je bil prvotni ameriški interes pri vzpostavljanju pobude, ki vključuje 29 odstotkov ozemlja, v njej živi skoraj četrtina prebivalcev EU, proizvede pa (le) deset odstotkov evropskega BDP, »omejevanje« Rusije, ki v Evropi uporablja energijo kot orožje, kar je demokrat Jones odkrito povedal že na prvem vrhu pred štirimi leti v Dubrovniku. A republikanec Donald Trump, ki je v Beli hiši zamenjal Jonesovega prejšnjega šefa, je ocenil, da je njegova država bolj ogrožena od Kitajske. Ameriški zunanji minister Michael Pompeo je pred enim mesecem na vprašanje, ki mu ga je zastavl direktorja Atlantskega sveta Frederick Kempe, ali je pobuda, ki se jo je februarja sedanja ameriška administracija odločila podpreti z milijardo dolarjev (odločitev mora podpreti še kongres), uperjena proti Rusiji ali proti Kitajski, odgovoril: »Proti obema. Gotovo je del ukvarjanja s pobudo treh morij tudi ta, da prepoznamo grožnjo, ki državam okoli teh treh morij lahko preti od kitajske komunistične partije.«

Kakor je za nemški državni radio Deutsche Welle pojasnil direktor Evropskega centra pri varšavski univerzi Kamil Zajączkowski, ZDA izkoriščajo pobudo treh morij za zadovoljevanje svojih ekonomskih interesov v regiji. »Ko se je pobuda rodila, Kitajska še ni igrala tako pomembne vloge: članice so zgolj hotele uresničevati skupne projekte. Ko so v ZDA ugotovili, da lahko pobuda postane inštrument v boju proti kitajskemu napredovanju v tem delu Evrope,« je izjavil Zajączkowski. Tudi njegov avstrijski kolega Mario Holzner, ki vodi dunajski Inštitut za primerjalne gospodarske raziskave (WIIW), je prepričan, da hoče Washington s pobudo »ubiti« vsaj dve, če že ne tri muhe na en mah ter zaustaviti gospodarsko prodiranje tako Rusije kot Kitajske, pa tudi Turčije. »Pobuda treh morij je ameriški odgovor na kitajski format 17+1 (povezavo Pekinga s 17 državami srednje in vzhodne Evrope, med katerimi je tudi Slovenija), hkrati pa ima tudi geostrateški cilj prodaje ameriškega utekočinjenega plina v regiji in njeno odtegnitev od ruskega plina,« je pred dnevi Holzner povedal za nemški časnik Frankfurter Allgemeine.

Z atomi proti mobilcem

Dovolj zgovoren je bil že sam naslov članka, v katerem so avstrijskega analitika navajali: »Jedrske elektrarne namesto Huaweia: kako si ZDA in Kitajska kupujeta vzhodno Evropo.« Glavna junakinja te pripovedi o ameriško-kitajskem spopadu je Romunija, ki je sicer že prej bila v ameriškem »klubu proti Huawei«, a je vseeno načrtovala obnovo jedrske elektrarne s kitajsko pomočjo. Washingtonu je uspelo, da je Bukarešta pogodbo s Kitajci prekinila in sklenila nov, osem milijonov ameriških dolarjev vredni posel z Američani.