Moderni oče. In še malo več kot to

O Šindžiru Koizumiju so v minulih mesecih veliko govorili, ta teden pa je postal zvezda japonskega političnega prizorišča, ko je objavil, da bo po rojstvu prvega otroka odšel na porodniški dopust. Dete se bo rodilo konec meseca in 38-letni oče si želi olajšati breme ženi, ki je, kot je razumevajoče dejal, najtežje prav v prvih treh mesecih. Koizumi je japonski minister za okolje in o njem so že govorili kot o morebitnem novem predsedniku vlade.

Sin karizmatičnega Džuničira Koizumija, ki je premierske dolžnosti opravljal od leta 2001 do 2006, se je do zdaj v marsičem razlikoval od strankarskih kolegov. Ko je lani objavil, da se bo poročil s štiri leta starejšo Christel Takigawa, televizijsko voditeljico francoskega rodu, se je odkrito postavil na stran reformatorjev, ki se zavzemajo za pravico žensk, da po poroki obdržijo svoj priimek.

Japonski zakon namreč še vedno določa, da se morajo ženske pisati enako kot možje, pri čemer je dežela vzhajajočega sonca edina v razvitem svetu, kjer to pravilo še velja. Izjema so mednarodni zakoni, v katerih imata oba zakonca pravico obdržati prvotni priimek.
 

Petnajst minut na dan

Tudi vzgoja otrok je na Japonskem dolžnost žena. Medtem ko se na Švedskem, v Nemčiji in ZDA moški ukvarjajo s hišnimi opravili po tri ure na dan, se Japonci temu delu posvečajo samo eno uro. Medtem ko se v večini razvitih držav očetje vse več ukvarjajo s potomci, Japonci z otroki povprečno preživijo po 15 minut na dan.

Zato skoraj 70 odstotkov Japonk, ko zanosijo, pusti službo, saj se – tudi če je pred njimi bleščeča kariera – zavedajo, da živijo v deželi, ki so jo neuradno razglasili za najmanj naklonjeno zaposlenim ženskam v razvitem svetu. Okrutna delovna kultura na Japonskem ne kaže razumevanja za ženske z majhnimi otroki. Ker delodajalci zahtevajo od njih, da so 100-odstotne uslužbenke, možje pa, da so 100-odstotne matere, se v glavnem odločijo za slednje.



Japonski zakon resda moškim dopušča enoletni porodniški dopust (v tem času dobivajo del plače), a je po navedbi ministrstva za zdravstvo in socialno varstvo to možnost leta 2018 izkoristilo samo 6 odstotkov moških. Takšni odločitvi nasprotuje tradicija, poleg tega gre tukaj tudi za upravičeno bojazen, da jih po takšni odsotnosti v podjetju ne bo pričakalo prejšnje delovno mesto. V nekaterih primerih so zahteve moških za odsotnost preprosto zavrnili.

Koizumi bo resda na porodniškem dopustu le dva tedna, a je že to precedens, saj tega pred njim ni storil še noben japonski minister. Njegova odločitev je razdelila javnost: nekateri ga hvalijo v prepričanju, da je to – enakopravnejša udeležba pri ustvarjanju družine – edini način, da se premaga velika demografska kriza, v kateri Japonska počasi izginja. Lani so našteli najmanj rojstev po letu 1899, ko so v tej deželi začeli izvajati popis prebivalstva. Dejansko je eden od razlogov za vse to pogosta odločitev zaposlenih žensk, da se ne bodo poročile.

Simbolični pomen dveh tednov

Drugi menijo, da mladi politik Šindžiro Koizumi ni naredil dovolj. Dva tedna, kolikor jih bo preživel ob novorojenčku, sta predvsem simbolična gesta, ženi Christel Takigawa s tem ne bo »odvzel dela bremena«, kot je dejal.

Tretji obsojajo ministra tako pomembnega sektorja, ker ga ne bo na sejah in bo z odsotnostjo oviral delo ministrstva. Politike izvolimo zato, da bodo opravljali svoje dolžnosti, menijo, ne zato, da uveljavljajo svoja prepričanja.

Koizumi, ki se raje predstavlja kot Šindžiro, da se malce odmakne od očeta in njegovega slovesa, je zatrdil, da delo ne bo trpelo, ko se bo ukvarjal z otrokom. Poudaril je, da bo uporabljal digitalno tehnologijo, spletno pošto in videokonference, tako da bo poskrbel tudi za napredek na tem področju. Digitalizacija namreč zelo počasi prodira v delo japonske vlade.

»Prednostna naloga bodo moje dolžnosti in ukrepanje v kriznih situacijah,« je dejal. Hm. Prednostna naloga je otrokov jok, bi mu odgovorila vsaka mati.