Mobilizacija je odločitev za eskalacijo vojne

Ruski predsednik Vladimir Putin je v težko pričakovanem nagovoru ruske javnosti napovedal uvedbo delne mobilizacije, podprl izvedbo referendumov na območjih v Ukrajini, ki jih je okupirala ruska vojska, in Zahod obtožil, da hoče uničiti Rusijo. Ob tem je – ob omembi »jedrskega izsiljevanja« v kontekstu uporabe jedrskega orožja – dejal, da »ne blefira«.

Potem ko so ukrajinske sile s pomočjo zahodnih zaveznikov in dostavljenega (večinoma) težkega orožja v siloviti protiofenzivi osvobodile več kot 9000 kvadratnih kilometrov okupiranega ozemlja na severovzhodu države, je bilo jasno, da se bo Kremelj moral odzvati.

Putin napovedal delno mobilizacijo

Hud vojaški poraz – bežeča ruska vojska je za seboj pustila tudi ogromno orožja in dokumentov – je znotraj vojaških in varnostno-obveščevalnih struktur, ki so bile v času vojne hierarhično tako ali tako že večkrat dodobra pretresene, sprožil močan potres. Do Putinove vojaške strategije v Ukrajini so javno postali kritični tudi njegovi blogerji in vojaški analitiki. Ti so, drug za drugim, Putina pozivali k mobilizaciji in okrepitvi napadov na Ukrajino. In predsednik jih je (u)slišal.

Rusija bo v prihodnjih dneh in tednih po napovedih obrambnega ministra Sergeja Šojguja mobilizirala 300.000 rezervistov (ruska vojska ima neuradno menda 25 milijonov rezervistov). Vpoklicani naj bi bili le rezervisti, ki že imajo vojaške izkušnje (to je zelo abstrakten pojem), pred odhodom na ukrajinska bojišča pa naj bi jih čakalo še dodatno urjenje. Med vpoklicanimi po zagotovilih ruskega obrambnega ministra ne bo študentov in zapornikov (v ruskih silah in v zasebnih varnostnih enotah jih že služi nekaj sto).

Putin bo vojno pripeljal domov

Večina rezervistov bo skoraj zagotovo poslanih na vzhod in jug Ukrajine, kjer je – to je v nagovoru omenil tudi Putin – frontna črta dolga skoraj tisoč kilometrov. Po popolnem fiasku v okolici Harkova se je Kremelj odločil, da za čisto vsako ceno obdrži nadzor nad okupiranimi območji Donbasa. Celotno regijo Lugansk, v katero so čez reko Oskil že vstopile ukrajinske enote, in približno 60 odstotki regije Doneck. V Lugansku, Donecku in Zaporožju nameravajo proruski separatisti med 23. in 27. septembrom izvesti referendum o priključitvi k Rusiji. Ruski rezervisti bodo verjetno napoteni tudi na polotok Krim in okupirano mesto Herson, naslednji cilj ukrajinske vojske. Mimogrede: Putin, ki je osebno sprožil rusko kolonialno-imperialno vojno v Ukrajini, je v nagovoru Zahod tudi obtožil, da je preprečil mirno rešitev v Donbasu, ker je Ukrajino prepričal v vojaški odziv.

Vladimir Putin, ki hoče z eskalacijo med drugim tudi na hitro izboljšati svoja pogajalska izhodišča, je svojo agresijo na Ukrajino – in predvsem njene posledice – do zdaj na vsak način poskušal skriti pred rusko javnostjo. Ne le z medijsko blokado, pač pa s pretvarjanjem države, da gre za »posebno vojaško operacijo« in da ta poteka v skladu z načrtom. To še zdaleč ne drži. Zato se je, brez najmanjšega dvoma, odločil za eskalacijo spopadov. Ruske vojaške izgube so bile že do zdaj enormne.

Z vpoklicem rezervistov oziroma civilistov pa se bodo te še dramatično povečale, primerjave s sovjetsko kalvarijo v Afganistanu v osemdesetih letih pa bodo, predvsem znotraj Rusije, postale vse bolj pogoste. Putin, in ne Zahod, ki ga ruski voditelj konstantno obtožuje vojne proti Rusiji in njenega kontinuiranega uničevanja, se je z vpoklicem rezervistov – in tudi povečanjem proračuna za orožarsko industrijo – odločil vojno pripeljati domov.

V Rusijo.