Mnoge bolnišnice na Balkanu imajo samo en respirator

Države Zahodnega Balkana se iz dneva v dan ostreje spopadajo s koronavirusom. Drugače kot v vseh drugih vojnah za to bitko ni potreben pogum, pač pa strah, s katerim naj bi prepričali ljudi, da ostanejo doma.

Zato je povsod na Balkanu razen na Hrvaškem uvedena policijska ura, na ulice je prišla vojska. Notranja moč držav, ki bo za zmago ali poraz odločilna, pa je stanje posameznih zdravstvenih sistemov. Na tej točki so balkanske države šibke.
 

Premalo zdravnikov in opreme

Zdravniki zaradi nizkih plač in slabih delovnih razmer že leta in leta z Balkana odhajajo na razvitejši sever in zahod, prav tako medicinske sestre. To bo v času epidemije težava številka ena, drugo je zaščitna oprema in oprema bolnišnic.

Koliko ima katera država intenzivnih postelj in respiratorjev, ki so odločilni za boj s smrtjo pri okužbi s koronavirusom, je ponekod državna skrivnost, drugod pa mrgoli raznih podatkov, ki se sploh ne ujemajo. Vse vlade zapovrstjo razglašajo, da je zdravstvo pripravljeno na oskrbo bolnikov, ko pa odgrnemo prvo zaveso, vidimo drugačno sliko.
 

Respiratorji kot kazalci razvitosti

V Srbiji je predsednik Aleksandar Vučić dejal, da imajo 1008 respiratorjev, kar je ogromno; Slovenija jih ima 168. A kot da jih ne bi bilo, je vlada željno pričakovala kitajsko pomoč. Ko je z dvema letaloma prispela, je bilo polno vsega, toda respiratorjev je bilo od pričakovanih 200, ki naj bi še prišli, le 18.

V soboto so se izjemno razveselili letala Združenih arabskih emiratov z desetimi tonami pomoči. Pripeljalo je vse, razen respiratorjev. Te bo menda drugič.

Srbija, kamor so prišli pomagat kitajski strokovnjaki, je pripravila 10.000 postelj na razstaviščih in športnih dvoranah za popolno karanteno celih družin; le najbolj bolni bodo poslani na intenzivno zdravljenje v bolnišnice.

 

Kako izjemno težko je glede zaščite in opreme tudi v drugih državah na Balkanu, izvemo iz prošenj posameznih bolnišnic, ki moledujejo za vseh vrst donacij. Mnoge imajo samo po en respirator, nekatere nobenega.
 

Srbiji je dobila 10 ton pomoči iz ZAE in Kitajske

Posamezna podjetja so prispevala denar, a z njim ni mogoče zdraviti bolnikov, potrebna je oprema, te pa ni mogoče kupiti nikjer. Najdragocenejše so zato donacije opreme, a te so silno redke.

V BiH, kjer je opremljenost zdravstvenega osebja in bolnišnic državna skrivnost, je dragocen podatek, da je infekcijski kliniki v Sarajevu en respirator poklonil podjetnik iz Avstralije.

En respirator je dobila v dar tudi bolnišnica v Gračanici na Kosovu. Celotno Kosovo ima sicer po izjavi njihove oblasti 95 respiratorjev. V tej luči je grotesken spor med Beogradom in Podgorico, ki je želela kupiti od švedskega zastopnika v Srbiji tri respiratorje, a jih zaradi odloka Srbije o prepovedi izvoza medicinske opreme ni mogla. Predsednik Srbije Vučić je nato Črni gori hotel donirati pet respiratorjev, a jih je tamkajšnji samodržec Milo Đukanović zavrnil, češ da bo Črna gora zmogla tudi brez srbske pomoči.
 

Javno in zasebno

Prebivalce Balkana bo – tako kot v Sloveniji – reševalo javno zdravstvo, organizirano še iz časov socializma, ki se ob izbruhu epidemije kaže kot boljša rešitev od zasebnega zdravstva. Tega imajo največ na Kosovu, a se v pomoč ljudem pri epidemiji po dosegljivih podatkih ne vključuje.