Bruselj – Uvedba evropske minimalne plače je eden od
odmevnejših načrtov nove evropske komisije. Glavno vprašanje je, ali je ideja izvedljiva.
Tudi v evropskem združenju sindikatov (Etuc) so podprli načrt Bruslja, saj se, kot so ugotovili, položaj najnižje plačanih delavcev kljub gospodarski rasti slabša, realne plače pa so nižje kot pred desetletjem. V 17 od 22 držav članic, ki so jo vpeljale, je minimalna plača nižja od praga revščine, 60 odstotkov mediane plače. Z mediano se prebivalstvo po plačah razdeli na dva enaka dela.
Po podatkih OECD, na katere se sklicuje Etuc, imajo Španija, Češka in Estonija najnižjo raven minimalne plače. V Španiji ta znaša le 41 odstotkov mediane. Po podatkih Eurostata je minimalna plača v Španiji julija lani znašala 1050 evrov. Slovenija je po podatkih Etuca z 59 odstotki tik pod pragom. Takoj za njo sta Romunija in Združeno kraljestvo.
»Škandalozno je, da je večina zakonskih minimalnih plač pod pragom revščine,« je opozorila namestnica generalnega sekretarja Etuca
Esther Lynch. Dodaja, da polno zaposleni ne bi smel biti prisiljen izbirati med hrano in gretjem.
O tem, kako bi lahko izpolnili obljube predsednice komisije
Ursule von der Leyen o minimalni plači, je veliko negotovosti. Trenutno potekajo posvetovanja s socialnimi parterji.
Evropski komisar za socialo
Nicolas Schmit je pojasnil, da njihov cilj ni enotna minimalna plača po EU. Radi bi predvsem dosegli, da bo povsod zagotovljeno dostojno plačilo. V deželah, v katerih se o plačah pogajajo izključno delodajalci in sindikati, naj bi ostalo po starem.
Komentarji