Milijarder s Trumpovo kapo na glavi

O Terryju Gouju bi lahko rekli, da je bil od začetka vpleten v trgovinsko vojno med Ameriko in Kitajsko. Če ustanovitelj in predsednik tajvanske družbe Foxconn ne bi bil pripravljen takoj izseliti proizvodnje Applovih elektronskih naprav prek kitajskih meja, najbrž predsednik Donald Trump ne bi bil tako samozavesten v odnosih z drugo največjo gospodarsko silo na svetu.

Gou je večkrat ponovil, da je mogoče iphone sestavljati tudi v »bolj konkurenčnih mestih po svetu«. Ko je napovedal, da bo v Wisconsinu odprl tovarno s 13.000 delovnimi mesti in vanjo vložil 10 milijard dolarjev, si je odprl še vrata v Belo hišo, v kateri ga je ameriški predsednik 1. maja sprejel kot najtesnejšega prijatelja.

Pred tem je Gou objavil, da bo na prihodnjih volitvah kot kandidat Kvomintanga (Nacionalistična stranka) kandidiral za tajvanskega predsednika. Prav v načinu njegove kampanje so se pokazale podobnosti z ameriškim milijarderjem s političnimi ambicijami. Terry Gou že ima na glavi rdečo kapo z zastavo Republike Kitajske (kot se uradno imenuje Tajvan). Celo brez napisa »Naredimo Tajvan znova velik« je jasno, da je to bil eden od prvih naukov, ki jih je dobil od Trumpa – poleg nauka, kako je biti vodja države. »Predsednik Trump mi je dejal, da je predsedniška funkcija težko delo,« je Gou napisal na facebooku, potem ko je bil 50 minut gost v Beli hiši.
 

Želi si biti mirovnik

Terryja Gouja je nagovorila h kandidaturi za tajvanskega predsednika boginja Mazu. »Rekla mi je, da moram stopiti naprej in nekaj storiti za tajvansko ljudstvo,« je Gou pojasnil novinarjem svojo odločitev, da se bo januarja prihodnje leto potegoval za najvplivnejši politični položaj v državi. Čeprav kip boginje morja velikokrat nosi s seboj, je Gou v resnici dobil navdih za politično pustolovščino pri Trumpu. Če lahko poslovnež vodi največjo silo na svetu, zakaj ne bi mogel uspešni milijarder stopiti na čelo 24-milijonskega Tajvana? Če se visoka politika počasi spreminja v veliko trgovino, kakršna pravkar poteka med Washingtonom in Pekingom, tudi njemu ne more nihče oporekati, da ni dovolj usposobljen za vstop v igro, v kateri ve, kakšna bo njegova vloga.



Gou si želi biti mirovnik. Tudi če jim bo tokrat uspelo skleniti sporazum, je zatrdil Gou, bodo ZDA in Kitajska dolgoročno ostale v klinču, zlasti kar zadeva visoko tehnologijo in umetno inteligenco. Ker ima Tajvan tesne stike z obema stranema, bi lahko imel določeno korist od tega visokotehnološkega rivalstva. Za Ameriko je zdaj ključno, da si ustvari alternativno oskrbovalno verigo, za Kitajsko pa najpomembnejše izboljšati svojo tržno strukturo in se bolj odpreti svetu. Prav v tem je priložnost Tajvana, da se eni in drugi strani ponudi kot pomemben partner.

Na začetku neuradne kampanje je Terry Gou predlagal vodstvu v Pekingu, naj prizna ime Republika Kitajska, on pa se bo, če bo izvoljen za predsednika, pripravljen pogovarjati s kitajskim vodstvom o vseh stvareh. Če ga bo Kitajska izsiljevala v poslih, je pripravljen zapreti Foxconnove obrate, ki na Kitajskem delujejo kot podjetje Hon Hai Precision Industry, v katerem je zaposlenih skoraj 1,5 milijona ljudi in ki velja za enega od največjih kitajskih izvoznikov. »Proizvodnjo bom preselil v bolj konkurenčna mesta na svetu,« je dejal Gou na tiskovni konferenci.