Milanović vendarle pride na predsedniški vrh

Potem ko je hrvaški predsednik Zoran Milanović v petek zvečer sprva opravičil svojo prisotnost na ponedeljkovem vrhu predsednikov na Brdu pri Kranju, so danes iz njegovega urada javili, da vendarle pride, so sporočili iz urada predsednice Nataše Pirc Musar.

Enega od najpomembnejših zunanjepolitičnih dogodkov v okviru praznovanja obletnice se bodo tako poleg slovenske predsednice Nataše Pirc Musar udeležili vsi predsedniki sosednjih držav - italijanski predsednik Sergio Mattarella, avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen, hrvaški predsednik Zoran Milanović in madžarski predsednik Tamas Sulyok.

Z namenom potrditve dobrega sodelovanja in pripadnosti EU bodo med drugim spregovorili o širitvi na Zahodni Balkan, pomenu odprtih meja in udeležbi na evropskih volitvah.

Pahor: Na Zahodnem Balkanu vse manj optimizma glede širitve EU

Na Zahodnem Balkanu je vse manj optimizma glede širitve EU, je danes ob zaključku konference zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana dejal bivši predsednik republike Borut Pahor. Poudaril je, da je ljudem treba povrniti zaupanje v širitveni proces, ter dodal, da bi se EU in države regije morale zavezati, da bodo do leta 2030 pripravljene na širitev.

»Na konferenci je bilo opaziti ogromne razlike v pogledih na nekatera bistvena vprašanja glede regije Zahodnega Balkana. Zlasti pa me je presenetila sprememba, da je danes več vere v širitveni proces v Evropski uniji kot pa v državah Zahodnega Balkana,« je na novinarski konferenci povedal Pahor.

Opozoril je, da se je v zadnjih 20 letih od velike širitve EU, ko se je povezavi pridružila tudi Slovenija, zaupanje v širitveni proces v državah Zahodnega Balkana izgubilo.

»Danes ni več veliko optimizma glede širitve unije na Zahodni Balkan. Mnogi tudi ne verjamejo, da bodo tako EU kot države regije do leta 2030 pripravljene na širitev. Te ovire pa bo potrebno premostiti,« je nadaljeval.

Poudaril je, da bi se unija in države Zahodnega Balkana morale zavezati, da bodo do leta 2030 pripravljene na širitev EU. »To bi pomenilo, da se po 20 letih končno tudi za Zahodni Balkan določi nek prelomni datum, ki bi dvignil energijo za izpeljevanje potrebnih reform, katerih izvajanje sedaj marsikje zaostaja,« je dodal.

Ob tem je izrazil prepričanje, da je le širitev EU na Zahodni Balkan prava trajnostna rešitev za varnost in blaginjo prebivalcev regije.

V odgovoru na novinarsko vprašanje je ponovil tudi, da želi kandidirati za položaj posebnega odposlanca EU za dialog med Beogradom in Prištino. Pri tem je opozoril, da je dialog med državama zastal, brez njega pa po mnenju Pahorja ne bo mogoče doseči ciljev za zagotovitev varne prihodnosti Srbije in Kosova.

Mednarodno konferenco na temo Zahodnega Balkana v EU je organiziral zavod Prijatelji Zahodnega Balkana, ki ga je ustanovil Pahor. 28 govornikov iz 19 držav, med njimi številni visoki diplomati, nekdanji predsedniki držav in premierji so v petek in danes razpravljali predvsem o širitvi EU in številnih izzivih v regiji.