Milan Bandić: eno leto pozneje

Le nekaj dni pred današnjo obletnico smrti je zagrebško tožilstvo zavrnilo kazensko prijavo proti Nataliji Prici, dolgoletni tesni sodelavki pokojnega zagrebškega župana Milana Bandića, ter Gzimu Redžepiju in Sergiju Ivanoviću, ki so bili ovadeni, ker naj ne bi zagotovili medicinske nujne pomoči Bandiću, ki je umrl v enem od zagrebških stanovanj v družbi omenjenih.

Bandićevo smrt so spremljale nasprotujoče si informacije o tem, na katerem naslovu je bil v času smrti. Tožilstvo je nato v sodelovanju s policijo začelo preiskavo, kaj se je zgodilo tisto soboto, 27. februarja 2021, zvečer v enem od stanovanj v elitni zagrebški soseski Vrhovec, kjer je Bandića zadela kap. Dolgoletni zagrebški župan je pozneje, uradno zaradi srčnega infarkta, umrl v bolnišnici, okoliščine pa še zdaj razvnemajo domišljijo številnih.

»Marsikaj se govori tudi, da je bil v stanovanju, v katerem je tedaj živela njegova dolgoletna sodelavka Natalija Prica,« je pred časom za Jutarnji­ list povedala vdova Vesna Bandić in dodala: »S komerkoli je bil, je pač bil. Nikoli nisem bila ljubosumna. Je pa res, da se je nekaj dni pred smrtjo počutil zelo slabo.«

Po lokalnih volitvah je na zagrebški županski stol sedel Tomislav Tomašević iz gibanja Možemo! (Zmoremo!), le nekaj dni po prevzemu županskih nalog mu je Bandićeva dolgoletna pomočnica Jelena Pavičić Vukičević izročila kar 2000 strani dokumentacije o poslovanju glavnega mesta.

Bandićevi še kar nasprotujejo Tomaševiću

Tomašević se je menda prijel za glavo, vseeno pa optimistično napovedal korenite spremembe v vodenju mesta, ki je bilo dotlej v rokah enega in edinega Milana Bandića in njegovih ljudi, ki jih je nastavljal kjerkoli je bilo to mogoče.

Zdaj, eno leto po smrti in nekaj manj po prevzemu županovanja, v Zagrebu še ni vse tako, kot bi moralo biti. »Še veliko je zaposlenih, ki so sovražno nastrojeni proti nam že od prvega dne. Zgolj v mestni upravi je zaposlenih 3100 ljudi, 6000 v mestnih vrtcih, 2000 v mestnih kulturnih ustanovah, kar 8000 jih je v holdingu mestnih podjetij in nekaj manj kot 4000 v podjetju, ki skrbi za mestni prevoz, ZET,« je za spletni portal Index.hr pred kratkim povedal župan Tomašević, ki je na vprašanje, kdaj bo končno zaživela postbandićeva oblast, dejal: »Spomladi 2022! Prej ne gre. Do takrat bodo eni še kar nagajali, drugi odšli sami, tretji dobili odpoved …«

Globoka mestna uprava Milana Bandića in njegovi tajni računi

Pokojni župan zaradi družinskih zapletov in zapletov s parcelo še nima nagrobnega spomenika na zagrebškem pokopališču Mirogoj. Pri tem so se mnogi spomnili na afero, povezano z osrednjim zagrebškim pokopališčem. Pred časom so namreč prijeli nekaj ljudi iz tako imenovane Bandićeve hobotnice zaradi suma korupcije: tudi nekdanjega direktorja zagrebških mestnih pokopališč Patrika Šegoto, ki je veljal za tesnega Bandićevega sodelavca in je bil v javnosti znan po aferi z javnim razpisom o dolgoročnem oddajanju v najem lokacij za prodajanje rož ob zagrebškem pokopališču Mirogoj. Na razpisu, ki je potekal štiri dni, so zmagala štiri podjetja, ki so bila ustanovljena tik pred razpisom, nato pa so vsa štiri prepustila poslovanje podjetju, ki je v lasti enega človeka. Šegota je po izbruhu afere odstopil, nato ga je »nekdo« zaposlil v drugi podružnici Zagrebškega holdinga Zagrebparking. Bil je tudi vidni član politične stranke Bandić Milan 365 – Stranka dela in solidarnosti, ki jo je do smrti vodil Bandić.

Leto dni po smrti je dosje Bandić, v katerem je nekaj več kot 10.000 posnetih izpisov telefonskih pogovorov Milana Bandića s »poslovnimi partnerji«, pospravljen v predal, Bandić pa prečrtan s popisa osumljenih v tako imenovani Bandićevi hobotnici.

Mesto Zagreb se duši v smeteh, kanalizacija in vodovod pokata po šivih, ima pa uresničen projekt, ki si ga je pokojni Bandić srčno želel dočakati. V hrvaški prestolnici je namreč po številnih zapletih pred kratkim uradno le začela delovati kabinska žičnica Sljeme.