Meja med Srbijo in Kosovom ni sveta

Beograd pred srečanjem srbskega in kosovskega predsednika v Bruslju izpostavlja, da so spremenili zabetonirano stališče Zahoda, da je kosovsko vprašanje rešeno. To še ne pomeni, da bo Srbija prodrla z idejo o spremembi meje in zamenjavi ozemlja s Kosovom.

Sprememba meja na Balkanu je bila doslej tabu tema, strokovnjaki in družba pa so takšne zamisli zavračali. Morebitni dogovor o zamenjavi ozemlja med srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in njegovim kosovskim kolegom Hashimom Thaçijem ne bi bil pravno zavezujoč. Poleg tega mnogi na Kosovu ne priznavajo Thaçiju vloge legitimnega pogajalca, v varnostnem svetu ZN pa sta proti razpravi o spremembi meja predvsem Velika Britanija in Kitajska.

Za in proti spremembi meja

Nova razmejitev med Srbijo in Kosovom bi ogrozila tudi regionalno stabilnost. Ko je razpadla nekdanja Jugoslavija, je mednarodna skupnost sledila načelu, da mednarodne meje novonastalih držav ob razglasitvi neodvisnosti ustrezajo obstoječim administrativnim mejam. EU je na tem načelu zasnovala svojo politiko do bivše SFRJ in nekdanje Sovjetske zveze.

To izpostavlja tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je odločno proti spreminjanju meja. Da lahko ima že sama razprava o risanju novih meja destabilizacijsko vlogo, dokazuje predsednik Republike srsbke (RS) Milorad Dodik, ki ne izključuje delitve BiH in združitve RS in Srbije.

Drugačnega mnenja je evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn, ki je za portal EurActiv izjavil, da bi moral Bruselj sprejeti dogovor Srbov in Albancev, ki bi lahko postal zgled za reševanje drugih dvostranskih vprašanj. Po mnenju analitikov je Hahn skušal s to izjavo zavreči strahove, da bi vsaka sprememba meja na Balkanu povzročila nove probleme v regiji. Hahn je še ocenil, da je dogovor Beograda s Prištino v okviru bruseljskega dialoga geopolitična nujnost.

Definicija držav na krivici

Prištinski mediji poročajo, da je Srbija uspela pridobiti podporo v delu administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki si prizadeva, da bi prikazal vse poteze predhodne administracije kot napačne. V tem kontekstu srbski mediji navajajo ameriškega politika Georgea Friedmana, da je zdaj idealen trenutek za neposredni dogovor Beograda in Prištine brez vmešavanja tretjih. Po njegovem so bile meje Srbije spremenjene že med vojno, tako da ni razloga, da bi bile sedanje meje svete.



Friedman vidi problem za udejanjenje te ideje v Kosovu in Srbiji, ki želita naprtiti tretji strani krivdo za nujna odstopanja, ki bi jih zahtevala takšna rešitev. ZDA ne bodo nasprotovale nobeni ideji, tudi ne spremembi meja, če bo vodila k miru in stabilnosti. Če se bo v reševanje problema globje vmešala Rusija, se bodo ZDA ustrezno odzvale, kar bi pomenilo, da bi imela Srbija vlogo žetona v igri na šibkejši strani. Srbiji svetuje, naj čim prej reši problem Kosova in krene naprej, pri čemer je spomnil, da so bile številne države definirane s silo in krivico.

Srbi in Albanci brez tretje strani

Evropska komisija ocenjuje, da mora dati Srbiji in Kosovu dovolj prostora za dogovor o vsebini sporazuma o popolni normalizaciji odnosov. Po forumu v Alpbachu v Avstriji, kjer je Vučić ostal zadržan, Thaçi pa je izpostavil, da se nikomur ni treba bati morebitnega mirovnega sporazuma Kosova s Srbijo, se bosta predsednika znova srečala 7. septembra v Bruslju.



Vučić ocenjuje, da so razlike med Srbijo in Kosovom tako velike, da ni prepričan v možnost preobrata. Doseči kakršen koli kompromis ne bo lahko in enostavno, čeprav je ta možen, vendar pa Vučić ne ve, ali je tudi realen. Kljub temu meni, da bi morala mednarodna skupnost pustiti Srbom in Albancem, da sami rešijo kosovsko vprašanje. Vodja srbske diplomacije Ivica Dačić je na drugi strani prepričan, da ima Srbija, ki ne vztraja, da bi celotno Kosovo ostalo v njenih mejah, zgodovinsko priložnost, da nekaj doseže za Srbe na Kosovu, namesto da bi vse izgubila.

Thaçi pravi, da Srbija in Kosovo ne bi bili niti prvi niti zadnji, ki bi rešile konflikt s korekcijo meje, nobena država pa ne bi smela nasprotovati sporazumu. Po njegovem bi bil dogovor Beograda s Prištino zgodovinski uspeh, v nasprotnem primeru pa bodo ostala na Balkanu številna odprta vprašanja. V zaključni fazi dialoga bo nujna podpora EU in ZDA, da bi dosegli pravno obvezujoč sporazum, brez katerega bosta Kosovo in Srbija druga drugo blokirali na poti v EU.