Med verniki, besnimi zaradi zlorab

Papež Frančišek bo jutri in pojutrišnjem na Irskem, kjer se bo udeležil zaključnih dogodkov na katoliškem svetovnem srečanju družin, ki poteka od začetka tedna. To je prvo potovanje papeža v to državo po 40 letih, ko je bil tam na obisku Janez Pavel II. Irska se je v tem času spremenila kot le malokatera država. Velikanski vpliv Katoliške cerkve se je radikalno zmanjšal po razkritju vrste duhovniških spolnih zlorab.

Tako za tokratno srečanje s papežem ni tolikšnega zanimanja kot leta 1979, ko je Janez Pavel II. pritegnil dva milijona Ircev.

Andrew Madden je bil prvi, ki je leta 1995 javno spregovoril o tem, da je bil kot 12-letnik dve leti in pol žrtev duhovnikovega spolnega zlorabljanja. V naslednjih 15 letih je sledilo več sto podobnih pripovedi, na podlagi katerih so s preiskavo razkrili, kako zelo je bilo razširjeno zlorabljanje dečkov in deklic in kako je cerkev to prikrivala. Ko bo papež v Dublinu, bo Madden odpotoval. »Ne želim biti tu in po vsem, kar je cerkev hudega storila, gledati, kako množice ljudi mahajo z zastavicami. Ne pričakujem, da bo papež povedal resnico o tem, kaj so v Vatikanu vedeli, in o prikrivanju.«
 

Čas je za dejanja

Številne žrtve zlorab menijo enako. Ljudje so jezni, ker tema o zlorabah, ki se na Irskem nanaša tudi na odnos do žensk in otrok v katoliških ustanovah, ne bo v središču pozornosti papeževega obiska. Hkrati s spolnimi zlorabami so prihajale na dan tudi zlorabe v zloglasnih pralnicah sester magdalenk in drugih cerkvenih ustanovah za prevzgojo deklet, ki so zanosile. Tam so ženske prisilno garale in bile zlorabljane na druge načine, njihove otroke pa so dajali v posvojitve. Katoličani na Irskem in po svetu škofom in papežu sporočajo, da imajo dovolj obvestil, v katerih so izražali »žalost in bolečino«, kajti storilce je treba spraviti za rešetke, imenovani pa morajo biti tako oni kot vsi duhovniki, ki so vedeli za zločine in o njih molčali.
 

Škofi preiskujejo škofe

Vedno več očitkov je deležen tudi Frančišek, češ da ni dovolj storil, da bi razkril in kaznoval vse storilce. Razkritje spolnih zlorab v Pensilvaniji, ki je prišlo na dan pred dnevi, je še bolj zamajalo cerkev in Frančišek se spopada z eno največjih kriz v svojem pontifikatu. Številni katoličani so v njem videli človeka, ki bi lahko posodobil cerkev, ji pomagal vrniti verodostojnost in moralno težo, a zaradi vedno novih primerov zlorab po vsem svetu nič ne kaže, da bi se to zgodilo. Medtem ko cerkev govori o transparentnosti, še naprej o svojih preiskovalnih postopkih ne obvešča javnosti. Škofi, ki preiskujejo obtožene škofe, očitno niso dovolj. Pred tremi leti je Frančišek predlagal ustanovitev tribunala v okviru vatikanskega urada za nauk vere, ki bi proučeval primere škofov, obtoženih prikrivanja zlorab. A se ni predlog nikoli uresničil, ker je ustanovitev ovirala kongregacija za nauk vere.



Med Irsko in Svetim sedežem so se skalili tudi diplomatskih odnosi. Dublin je leta 2011 presenetil Vatikan z zaprtjem svojega tamkajšnjega veleposlaništva, s čimer so odnosi med tema nekdanjima velikima zaveznikoma dosegli najnižjo točko v zgodovini. Zaprtje veleposlaništva je sledilo sporu zaradi spolnih zlorab v cerkvi na Irskem in obtožb, da jih je Vatikan prikrival. Irska je bila tako edina večja država s katoliško tradicijo brez predstavništva pri Svetem sedežu, vse do leta 2014, ko so veleposlaništvo spet odprli.
 

Pozabljeni cerkveni nauk

Od zadnjega obiska papeža so številni v tej tradicionalni katoliški državi zavrgli cerkveni nauk o ženskah, splavu, istospolnih. Takrat Irska pod vplivom Katoliške cerkve celo ni dovoljevala ločitev. Zdelo se je, da je njen vpliv v družbi skozi šole, bolnišnice in politiko neomajen. Pa je postala Irska edina država na svetu, ki je izglasovala istospolni zakon na referendumu leta 2015, letos maja pa je na referendumu izglasovala legalizacijo splava. Zanjo je glasovalo 72,1 odstotka žensk, ki so šle na referendum, in 65,7 odstotka moških.



Frančišek se v nagovorih tega referenduma skoraj gotovo ne bo dotaknil. Pred referendumom je Radio Vatikan več mesecev objavljal sporočila škofov in vrha Katoliške cerkve na Irskem vernikom, naj glasujejo proti legalizaciji splava. Kampanja, ki je potekala tudi na Irskem, ni pomagala, Vatikan je referendumsko bitko izgubil, še preden se je začela. Moral je priznati, da je Irska sekularna država, četudi se je leta 2016 78 odstotkov Ircev izreklo za katoličane. Le kako bi splavu nasprotovali ljudje, ki glasujejo za istospolne zakonske zveze.

Cerkev je v zadnjih letih, predvsem po svoji krivdi, izgubila vpliv v velikem delu Evrope, na Irskem še precej bolj kot drugje.

Benedikt XVI. ni vedel, kaj storiti z vsemi temi škandali, kaj storiti z Irsko, katere verniki, nekoč zlorabljeni otroci in drugi, pa tudi nekateri duhovniki in redovnice so začeli dvigati glas o nezaslišanih zločinih duhovnikov.
 

Težave s spopadanjem tudi v Sloveniji

Spopadanje z zlorabami tako v Rimu kot v številnih krajevnih cerkvah še dolgo ne bo končano. Tudi v Sloveniji se zatika, ko je govor o duhovniški pedofiliji, in še zlasti pri imenih storilcev in tistih, ki so za zlorabe vedeli, zato pa lahko slišimo, da »je treba žrtvam pomagati«, da je »vsak primer spolne zlorabe tragičen« ... Kako so spolne zlorabe obrobna tema, govori primer izpred nekaj dni, ko je ljubljanska stolna župnija na twitterju povzela komentar s spletne strani Radia Ognjišče v zvezi s škandalom v Pensilvaniji. Razkritje spolnih zlorab je bilo objavljeno zato, »da se bodo škofje ukvarjali s tem problemom, ne pa z migranti, kar gre v nos ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu«. Po nekaterih odzivih je župnija tvit izbrisala, Nadškofija Ljubljana pa se je javno distancirala od političnih stališč, objavljenih na spletni strani Radia Ognjišče, kjer v omenjenem komentarju še piše, da »tudi iz Irske že več tednov prihajajo večinoma samo novice, ki obravnavajo spolne zlorabe« ter da so slovenski mediji »v zvezi s Pensilvanijo pisali izključno na način, ki meče slabo luč na cerkev«.

Težko je videti v lepi luči to, da je 300 duhovnikov spolno zlorabljalo najmanj 1000 otrok, tudi mlajših od deset let, cerkev pa je to prikrivala.