Med umiranjem ukrajinskih civilistov Putin vztraja, da se bori za novi svet

Ruski voditelj Vladimir Putin je na konferenci v Sočiju, kjer vsako leto tradicionalno nagovori mednarodno obarvano občinstvo, tudi tokrat poskušal krivdo za vojno v Ukrajini naprtiti Zahodu, svojo državo pa prikazati kot žrtev »arogance« zahodnih političnih elit. »Več kot enkrat sem rekel, da nismo začeli tako imenovane vojne v Ukrajini. Nasprotno, poskušamo jo končati,« je kremeljski vladar dejal med svojim nastopom, večino katerega je posvetil pojasnjevanju tega, v kakšnem svetu si želi živeti Rusija

Tik preden je Putin stopil na oder dvorane, v katerem je potekal valdajski forum, so ukrajinske oblasti potrdile, da je bilo v ruskem obstreljevanju kraja Groza v Harkovski oblasti ubitih vsaj 51 ljudi, od tega tudi otrok, ki so se v tamkajšnji kavarni zbrali na žalovanju za umrlim sokrajanom. Tragična vest je samo še poudarila razkorak med besedami ruskega voditelja in zločini ter grozodejstvi, ki jih ruska vojska dnevno izvaja na ukrajinskih tleh.

Putin: Vojna ni teritorialni konflikt

Obtožb na račun Rusije in njene agresije na sosednjo državo Putin v svojem nastopu ni izčrpno komentiral. Dotaknil se jih je le v toliko, da je odgovornost za izbruh vojne pripisal Zahodu. Ob tem je zatrdil, da vojna v Ukrajini ni poskus vzpostavljanja geopolitičnega ravnovesja, niti teritorialni konflikt, s pojasnilom, da je Rusija največja država na svetu in da ne potrebuje novega ozemlja. Namesto tega je vztrajal, da njegova država na bojiščih zgolj varuje svojo kulturo, tradicije ter se na ta način brani pred vsiljevanjem zahodnih norm in načel.

Kljub temu, da Rusija za vojno plačuje visoko ceno tako v človeškem kot finančnem smislu, je voditelj izrazil prepričanje, da bo njegova država v Ukrajini dosegla cilje, ki si jih je zadala, Rusijo in ves svet v razvoju pa prikazati kot žrtve hegemonije Zahoda.

To je bila tudi ključna rdeča nit Putinovega nastopa, ki je skupaj z odgovarjanjem na vprašanja občinstva in moderatorja trajal več ur in med katerim se je razpoloženi govorec na vse načine, tudi z omenjanjem obdobja kolonializma, trudil, da bi svojo državo predstavil kot skrbnika interesov Kitajske, Indije ter drugih držav tako imenovanega Globalnega juga, ambicija katerega je vzpostaviti nov, pravičnejši svet.

»Privrženost blokovskim delitvam, želja po tem, da bi svet pahnili v stanje nenehne konfrontacije med 'nami' in 'njimi', je huda dediščina dvajsetega stoletja in proizvod zahodne politične kulture,« je vztrajal ruski predsednik. »Zahod vedno potrebuje sovražnika.«

Cinizem na pohodu

Morda najbolj cinično od vsega so izpadle njegove izjave o tem, kako si Rusija želi živeti v svetu, kjer države ne bodo čutile ovir pri svojem razvoju, ter o pomenu spodbujanja raznolikosti. »Rusija je vselej bila in je odprta sodelovanju. In nasprotovali bomo tistim, ki poskušajo vsiljevati svojo voljo. Verjamemo, da bosta na koncu prevladala razum in multipolarnost.«

Putin se je letos v marsičem vrnil in še razširil stališča iz njegovega lanskega nastopa, med katerim je Zahod ravno tako obtožil spodbujanja vojne v Ukrajini in vsiljevanja volje drugim narodom. Lani je tudi zavrnil ugibanja o tem, da Moskva razmišlja o uporabi jedrskega orožja na ukrajinskih bojiščih, s pojasnilom, da za to ni »niti vojaške niti politične potrebe«.

Tudi letos je bilo njegove izjave na temo jedrskega orožja razumeti na podoben način, če ne upoštevamo voditeljeve omembe »teoretične možnosti«, da bi Rusija razveljavila svojo ratifikacijo celovite pogodbe o prepovedi preizkusov jedrskega orožja.