Med Francozi se poraja upanje

Pandemija ne sme vzeti človečnosti in ne more jemati upanja: ta se znova prebuja prav tako v Franciji, kjer ni še nič zagotovljeno, toda po vse bolj spodbudno-pomirjajočih tonih macronistične politike bo apokalipsa morda enkrat drugič. Še pred kratkim karseda tesnobno razpoloženje se, vsaj vtis je tak, politično pomirja.

Predsednik Emmanuel Macron je med nedavnim nagovorom javnosti – že tretjim v zdravstveni krizi – najprej pohvalil Francoze, tako tiste, ki v zdravstveni krizi z vso silo garajo naprej, kakor vse, ki ostajajo zaprti doma, potem pa opogumljajoče poudaril, da »se poraja upanje«. Po začetni nepripravljenosti in pomanjkanju zaščitne opreme, od mask do respiratorjev, se je tudi Francija znala mobilizirati in bo, na primer, ob uvozu, ki lepo deluje, v nekaj tednih »domačo proizvodnjo mask povečala za petkrat«, hkrati bodo »sami izdelali kar 10.000 dodatnih respiratorjev«.

Francozi da so se izkazali na vseh ravneh, zasebni sektor, tudi zdravstveni, je zgledno priskočil na pomoč javnemu, manj prizadete regije sprejemajo bolnike iz hudo obremenjenih regij, nesebično jim pomaga prav tako tujina: Nemčija, Avstrija, Švica in Luksemburg.

Pandemija resda še ni obvladana, a po svoje je fascinantno, kako hitro se lahko organizirajo tudi mastodontski družbeni sistemi, čeravno je žrtev ogromno: s covid-19 se je po uradnem štetju okužilo 143.303 Francozov in jih umrlo vsaj 15.729, pa tudi zdravstvene ustanove v regijah, kot sta Pariška in Grand Est, so še naprej prenatrpane ... Zatorej bodo morali Francozi striktno ostajati doma najmanj do 11. maja, čeprav se Macron zaveda, da lahko »ljudi pogubijo še druge bolezni in nič manj skrajna osamljenost«.

Najprej šole in vrtci

A kot je videti sedaj, se bo čez štiri tedne Francija zlagoma vendarle začela vračati v normalno življenje. Prioritetno bodo odprli vrata vrtci in šole, osnovne in srednje, kajti prav šola je kraj, kjer se, kot se zaveda macronistična politika, »močno poglabljajo razlike«; številni učenci zlasti iz revnih četrti, pa tudi s podeželja nimajo sodobne opreme in tako ne dostopa do spletnih učilnic. Podobno naj bi takrat, ob primerni zaščiti, spet zagnali industrijo, trgovine in nekatere storitve, toda restavracije, kavarne, javna zbirališča, kinodvorane, gledališča, še druge dvorane in muzeji bodo zaprti naprej, kakor vsaj do polovice julija ne bo množičnih dogodkov in festivalov. Bolj kot ne je tudi jasno, da starejši in bolni še kar nekaj časa ne bodo mogli zaživeti po starem.



Da bi lahko francoska družba po 11. maju kolikor toliko javno zaživela, bodo množično testirali državljane z bolezenskimi znaki, v prihodnjih tednih naj bi tudi strokovno in politično preučili možnosti digitalnega sledenja okužbam (»po principu prostovoljstva in anonimnosti«), kakor bo sistematizirano nošenje mask in bodo meje z neevropskimi državami še naprej zaprte. Čeprav naj bi vse podrobnosti vlada Edouarda Philippa predstavila v prihodnjih dveh tednih, je že zdaj jasno, da bodo sprostili 110 milijard evrov – in ne le 45 milijard evrov, kolikor je bilo načrtovano sredi marca – za pomoč (delno) brezposelnim, podjetjem v težavah, gospodinjstvom s skromnimi prihodki, za dodatke, od 500 do 1500 evrov, posebno obremenjenemu zdravstvenemu osebju itd.

In Evropa?

Francija se po nedavnih spodbudnih Macronovih besedah kaže kot izjemno solidarna in povezana družba, pot enotnosti pa zagovarja uradni Pariz tudi v Evropi. Prve odločitve ECB in evropske komisije v zdravstveni krizi da so bile korak v pravo smer, vendar pa »potrebujemo več ambicioznosti in smelosti«, za povrhu je treba pomagati afriškim sosedam, najsi zdravstveno ali finančno, recimo z odpisom dolgov.

V imenu solidarnosti je Francija, kjer se po novem zavedajo ključnosti »domače kmetijske, industrijske in tehnološke neodvisnosti«, ena od zagovornic tako imenovanih »korona« obveznic in z zelo proevropskim Emmanuelom Macronom na čelu stara pobudnica strateške avtonomnosti EU.