Mayevo zapustila ministrica za parlamentarna vprašanja

Britanska ministrica za parlamentarna vprašanja Andrea Leadsom je danes odstopila iz vlade premierke Therese May. Kot je sporočila, ne verjame, da bo pristop, ki ga je ubrala vlada, pripeljal do brexita in uresničil voljo Britancev na referendumu iz leta 2016.

Leadsomova je veljala za pomembno članico vlade Mayeve. Kot je zapisala na Twitterju, »ne verjame, da bo Združeno Kraljestvo resnično suvereno po načrtu, ki je bil zdaj predstavljen«. Povedala je tudi, da novi sporazum, ki ga je Mayeva predstavila v torek, ni bil dobro usklajen z ostalimi člani vlade. Zaradi tega je »razpadla kolektivna odgovornost«, je zapisala.


 

​Mayeva obljubila glasovanje o drugem referendumu o brexitu

Britanska premierka je poslancem predstavila nov sporazum o brexitu in jih opozorila, da imajo »zadnjo priložnost«. Poslancem je obljubila glasovanje o novem referendumu, če bodo v zameno podprli dogovor z Brusljem o odhodu Velike Britanije iz Evropske unije.

Mayeva v novem sporazumu poslancem med drugim obljublja nove garancije o pravicah delavcev, zaščito okolja, irsko varovalo ter tudi carinski kompromis. Če bodo poslanci to zavrnili, bo izhod Otoka iz povezave z dogovorom »mrtev«, brexit pa bi lahko bil zaustavljen, je posvarila.

Mayeva je še poudarila, da ima zastoj glede brexita »koroziven« vpliv na britansko politiko ter zaustavlja napredek na drugih področjih. »Dajemo novo ponudbo, da bi našli skupni jezik v parlamentu. To je edini način, da uresničimo brexit,« je še dejala.

Številne koncesije, ki jih je predstavila Mayeva, so po oceni poznavalcev namenjeni laburističnim poslancem. A voditelj laburistov Jeremy Corbyn je že napovedal, da zakona o izstopnem sporazumu z EU ne bo podprl in da ne vidi možnosti, kako bi lahko šel skozi parlament. Laburistična zunanja ministrica v senci Emily Thornberry pa je spremenjeni sporazum označila za politični teater.
 

Kakšen je sporazum?

Novi sporazum, ki ga je predstavila Mayeva in je namenjen britanskemu parlamentu, sestavlja deset točk.
Prva točka predvideva, da si bo britanska vlada prizadevala skleniti alternativne dogovore, ki bodo nadomestili irsko varovalo do decembra 2020, tako da ga ne bo treba nikoli uporabiti. V drugi točki se britanska vlada obvezuje, da bo, če bo varovalo začelo veljati, Velika Britanija ostala povezana s Severno Irsko.

Tretja točka zagotavlja, da morajo britanski poslanci potrditi pogajalske cilje in končne pogodbe za prihodnji odnos Velike Britanije z EU. Četrta in peta točka govorita o tem, da nov britanski zakon o pravicah delavcev ne bo nič manj ugoden, kot je ta v EU, ter da se stopnja varovanja okolja ne bo spremenila, ko bo Velika Britanija zapustila EU.

Šesta točka zagotavlja, da si bo Združeno kraljestvo prizadevalo za nemoteno blagovno trgovino z EU, medtem ko bo zunaj enotnega evropskega trga.

V sedmi točki se britanska vlada obvezuje, da se bo sproti seznanjala s pravili EU za blago in živilske izdelke, za katere bo potrebna kontrola na meji, in tako zaščitila na tisoče delovnih mest, ki so odvisna od pravočasne dobavne verige.

Britanska vlada je v osmi točki napovedala, da bo predlagala carinski kompromis, tako da se bodo poslanci lahko odločili o prekinitvi zastoja. Deveta točka obljublja, da bodo poslanci glasovali o tem, ali bodo o sporazumu glasovali na referendumu. V zadnji, deseti točki, pa se britanska vlada obvezuje, da bo pravno zavarovala spremembe politične deklaracije, v kateri se bo odražal ta novi sporazum.

Po napovedih naj bi Mayeva v začetku junija v parlament poslala osnutek britanskega zakona o izstopnem sporazumu z EU. Gre za zakon, ki je potreben, da se dogovor o brexitu prenese v britansko zakonodajo.
Britanski poslanci so doslej že trikrat zavrnili dogovor Mayeve z Brusljem o brexitu.

Kakšne so možnosti?

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so po junijskem glasovanju v britanskem parlamentu možni najmanj štirje scenariji, ki bodo odvisni od takratnega glasovanja.

Prvi je brexit z dogovorom do 31. julija. Datum glasovanja o osnutku britanskega zakona o izstopnem sporazumu z EU sicer še ni določen, a naj bi bil v tednu po 3. juniju. Če bodo poslanci glasovali za zakon, a nato glasovali proti drugemu referendumu, se bo brexit nadaljeval konec meseca v skladu s pravili, ki so bila dosežena na vrhu EU minuli mesec.

Drugi scenarij je nova preložitev brexita. Voditelji EU so že določili nov datum za brexit, ki je 31. oktobra, a hkrati tudi dali vedeti, da bi lahko sprejeli nadaljnjo preložitev. Ali je tako, naj bi postalo jasneje med razpravo o brexitu na vrhu EU v Bruslju, ki bo 20. in 21. junija.

Če ne bo nadaljnjih prelaganj, bo Velika Britanija morala do 31. oktobra zapustiti EU brez dogovora. Velika Britanija ima tudi še vedno na voljo enostransko pravico, da kadarkoli zaustavi brexit s preklicem 50. člena pogodbe EU, ki opredeljuje izstop članice iz unije. Tri leta potem, ko so britanski volivci glasovali za izstop iz EU, je ta scenarij po navedbah AFP politično nemogoč.