Manjše obveznosti za zagonske ali manjše spletne platforme, neuveljavitev filtrov, ki bi brisali vsebine, neskladne z določili o avtorskih pravicah, na področju medijev prosta delitev povezav do novinarskih vsebin, a le z »lastnimi besedami ali zelo kratkimi izvlečki«. To so poudarki kompromisa, do katerega so privedla zadnja pogajanja o predlogu nove direktive EU o avtorskih pravicah v digitalnem svetu.

Pogajanja o avtorskih pravicah v digitalni sferi so po tridnevnem maratonu usklajevanj med prav tako tremi partnerji – evropsko komisijo, ki je reformo predlagala leta 2016, Svetom EU in evropskim parlamentom – prišla do »načelnega političnega soglasja«, kot so rezultat včeraj označili v evropskem parlamentu.

Ta je predlog nove direktive sprejel že septembra lani, a burne razprave med državami članicami oziroma zagovorniki in kritiki predloga, ki so reformi očitali ukinitev svobode na spletu, uveljavljanje cenzure in možnosti korporativizacij, zaradi tega ni bilo konec. Po poročanju tiska so postopke po sprejetju začasno ustavila predvsem nestrinjanja velikih, Francije in Nemčije.


 

Kompromisi bodo, filtrov ne bo

Usklajevanje je prineslo kompromise, izjeme, ki se nanašajo posebno na manjše obveznosti za zagonske spletne platforme in za tiste z manjšim obsegom, in tudi kompromise glede členov, ki so javnost najbolj razdelili. Tako bo glede avtorsko zaščitenih novic še vedno mogoče prosto deliti izseke, ki ne bodo vključevali pravic medijske hiše, morebitne zlorabe pa bo omejevalo določilo, da bodo ti lahko le »zelo kratki«.

V preteklosti je napoved, da bodo imeli založniki medijskih publikacij pravico do zaračunavanja nadomestil za vsakršno uporabo njihovih vsebin, sprožila pomisleke. Uredba prav tako ne bo uveljavila burno sprejete napovedi filtrov, ki bi samodejno brisali tiste vsebine, ki bi kršile določila o avtorskih pravicah. Izvzeti so še vedno spletni memi in gifi in tudi na nekomercialno prenašanje del na spletne enciklopedije, kot so Wikipedia ali platforme z odprtokodno programsko opremo, nov dogovor menda ne bi vplival.
 

Plačilo lastnikom avtorskih pravic ni cenzura

Nova zakonodaja bo predvidoma najbolj vplivala na spletne velikane, imetnikom avtorskih pravic, predvsem glasbenikom, nastopajočim, scenaristom in medijskim hišam pa se obeta možnost, da bi se lahko izpogajali za boljši dogovor o plačilu za uporabo njihovih del.

»Poudariti je treba, da direktiva ne meri na končnega uporabnika spletnih storitev, ampak na njihove ponudnike,« meni Luka Novak, poslovodja Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja (Sazor). »Tako bodo odslej za avtorske vsebine, ki jih dajejo na voljo javnosti, dolžne plačevati velike glasbene, filmske in medijske platforme, kot so youtube ali google news (manjše bodo izvzete, kar je, denimo, pomembna sprememba od septembrskega predloga). Velike platforme odkrito lobirajo proti direktivi na družabnih omrežjih in jo poskušajo predstaviti kot cenzuro, ki bo onemogočila pluralnost mnenj. To je podobno absurdno, kot če bi rekli, da trafikant za vogalom ne dopušča medijske pluralnosti, ker ne prodaja vseh časopisov, ki obstajajo.«

Kdaj bi direktiva lahko postala digitalna realnost stare celine? Izpogajano besedilo morajo potrditi predstavniki Sveta EU, parlamentarni odbor za pravne zadeve in evropski parlament, ki bo predvidoma glasoval marca ali aprila, v primeru potrditve bodo imele države članice 24 mesecev časa za vnos določil v lastni pravni red. Po Novakovem mnenju dogovor (katerega uradne različice Sazor še nima) zagotavlja tri osnovna načela, ki veljajo glede varovanja avtorskih pravic nasploh: plačevanje avtorjem za njihovo delo, pravično delitev avtorskih honorarjev med soavtorje in producente ter zagotavljanje možnosti izjem za razvoj odprte družbe znanja.