Madžarska in Poljska blokirata sveženj za obnovo Evrope

Bruselj – Madžarska in Poljska sta na današnjem zasedanju stalnih predstavnikov držav članic pri EU blokirali sprejetje odločitev o večletnem proračunu in načrtu za okrevanje, ki sta skupaj vredna več kot 1800 milijard evrov. Razlog za blokado je pogojevanje z vladavino prava.

V svežnju so trije ključni deli. Prvi je uredba o zaščiti proračuna EU, ki z uvedbo pogojevanja izplačil s spoštovanjem načela vladavine vznemirja Madžarsko in Poljsko. Ker se uredba sprejema v običajnem zakonodajnem postopku, je Budimpešta in Varšava nista mogli blokirati z vetom.

Na drugi strani sta odločitev o večletnem proračunu in zvišanju lastnih virov, da se z njimi Unija lahko zadolži za financiranje 750-milijardnega načrta za okrevanje. Za obe odločitvi je zahtevano soglasje in pri lastnih virih nato v skoraj vseh državah članicah še ratifikacije.



Glavni okvir proračuna in načrta je bil postavljen na julijskem vrhu EU. Sklepi z njega so vključevali vpeljavo sistema pogojevanja izplačil z delovanjem pravne države. Uredba, ki je kot kompromis na mizi, je nastala v pogajanjih nemškega predsedstva svetu EU in predstavnikov evropskega parlamenta.

Sedemletni proračun bi se moral začeti izvajati s 1. januarjem. Blokada pri načrtu za okrevanje pa bi lahko povzročila  zamude pri pomoči regijam, ki so med pandemijo najbolj prizadete. V madžarski vladi so odgovornost za zaplet pripisali predlagateljem ureditve pogojevanja.



Skladno z njim bi lahko država članica ostala brez izplačil, če bi pomanjkljivosti v delovanju pravne države lahko pripeljale do zlorabe evropskih sredstev. »Mehanizem je nevtralen in se enako uporablja za vse. Vsakdo, ki spoštuje vladavino prava, se nima česa bati, je sporočil vodja evropskih poslancev EPP Manfred Weber.

Evropski komisar za proračun Johannes Hahn je izrazil razočaranje, ker države članice ne morejo narediti napredka pri sprejemanju proračuna in načrta za okrevanje. »Ne gre za ideologijo, temveč za pomoč našim državljanom v najhujši krizi po drugi svetovni vojni,« je zapisal na Twitterju.  


Z blokado naj bi se ukvarjali na najvišji ravni, že na četrtkovi videokonferenci voditeljev držav članic. »Smo nazaj v krizi,« je pred današnjim odločanjem položaj opisal visok evropski uradnik. Pri odpravljanju madžarsko-poljske blokade bo veliko vlogo imela nemška kanclerka Angela Merkel.

Madžarska in Poljska sta med največjimi prejemnicami iz bruseljskih blagajn. Na drugi strani neto plačnice, kot je Nizozemska, odločno zahtevajo pogojevanje izplačil s pravno državo. Slovenija je podpirala celoten sveženj. Želi si čimprejšnji začetek in njegovega izvajanja.