Macronovo dušenje sovraštva na spletu

Internet ne sme biti (več) prostranstvo vsega, in sploh ne sovraštva, zato so v francoski narodni skupščini danes začeli razpravljati o novem zakonu, s katerim naj bi zajezili širjenje spornih vsebin na spletu. Predlog vnaprej sproža številne kontroverze, češ, macronisti hočejo poseči v svobodo govora. Liberalni pogled na svet da ne dopušča takega zamejevanja, kajti svoboda izražanja je, kot zdaj »zagovorniki demokracije« bijejo plat zvona, temeljna svoboščina, podstat republike, naloga državnih institucij pa, da jo varujejo kot punčico svojega očesa.

Z zakonom, ki ga je premislila poslanka iz vrst vladajočih macronistov Laetitia Avia, naj bi prisilili spletne velikane (Google, Facebook ...), da umikajo sporne vsebine in kaznujejo avtorje, ki širijo sovražni govor, naj gre za izjave, fotografije, videoposnetke ali kaj podobnega. Umik bo, če bo zakon sprejet, nujen najpozneje 24 ur po tem, ko bo na vsebinsko spornost opozoril kakšen uporabnik ali več ljudi. Če pravega odziva pri spletnih omrežjih ne bo, naj bi fizično osebo čakala globa v višini do 250.000 evrov, pravno pa tudi do 1,2 milijona evrov. Za povrhu bi pristojni organ lahko odredil denarno kazen do štirih odstotkov letnega prometa podjetja, če si to ne bi dovolj prizadevalo za zadušitev sovražnosti na spletu.

Vprašanje definicije

Ob tem se postavlja ključno vprašanje, kaj je digitalni sovražni govor in kdaj pokazati s prstom nanj. Definicija, ki jo ponuja Laetitia Avia, je za zdaj precej ohlapna, saj poslanka govori o spodbujanju nasilja zaradi vere, države, iz katere prihaja, barve kože, spolne usmerjenosti, tudi invalidnosti, hkrati pa izpostavlja zvodništvo, spolno nadlegovanje, otroško pornografijo, spodbujanje k terorizmu. Pričakovati je, da bodo poslanci med razpravo pridali še druge sporne situacije, nad katerimi bo treba kazensko bedeti: recimo norčevanje iz fizične podobe, pa tudi iz določenih dejavnosti (pri Figaroju svarijo pred morebitnim spotikanjem ljubiteljev živali nad delom mesarjev, na primer).



O nujni zajezitvi sovraštva in krvavih verbalnih vojn na spletu je predsednik Emmanuel Macron začel javno govoriti že pred poldrugim letom, in očitno mislil resno. Internetni giganti posledično kajpada niso zadovoljni z zakonskim predlogom, češ, umik problematične vsebine 24 ur po objavi je prekratek rok, sploh neuresničljivo. Zato je pričakovati svojevrsten kaos, saj da bodo uporabniki počez in morda prehitro pritiskali na izbrani gumb za naznanjanje spornih vsebin. In tako se utegne zgoditi, da bodo, še preden bi lahko svoje dokončno povedal sodnik, že umikali besedila, slike in videoposnetke, o katerih bi se lahko pokazalo, da niti niso bili sporni.

Dilem je torej veliko in so znane – tudi o težko določljivi meji, ko se spletno navijaštvo prevesi v sovraštvo in se pot digitalnega junaka prevesi v pot sovražnega prostaka – oglašajo se organizacije in strokovnjaki vseh vrst, ki se sprašujejo, kako utegne novi zakon vplivati na zakon o svobodi tiska oziroma medijev (je iz leta 1881) in kako bo zaznamoval svobodo govora po francosko. Neredkim gre v nos, recimo organizaciji Quadrature du Net, da se z novim zakonskim predlogom v resnici ne ukvarjajo z nasploh spornim poslovnim modelom spletnih gigantov: ta da temelji na hitrem širjenju črno-belosti in konfliktnosti, medtem ko subtilnejše teme, kot je sobivanje ali solidarnost, brž izginejo v spletnem vsemirju.

Morala spletnih velikanov ...

Pa je spletno sovraštvo sploh mogoče zajeziti, je zdaj prav tako pomembno vprašanje, kakor tudi, ali je mogoče, da bi spletna podjetja zares prevzela moralno odgovornost za nemoralno početje svojih uporabnikov. Triintridesetletna poslanka Laetitia Avia je prepričana, da bi jih morala, saj je po njenih besedah za AFP »internet danes prvi prostor širjenja sovraštva. In vendar je vloženih malo tožb, tudi preiskav ni veliko in kako malo je šele obsodb.« Ni nepomembno, da je bila macronistična političarka, ki je pred tem delala kot odvetnica, tudi sama tarča številnih verbalnih spotikanj: samo zato, ker je temnopolta.