Nagovor, ki ni trajal več kot trinajst minut, je bil za mnoge prekratek, kakor je tudi sto evrov, pridanih k minimalni plači, za neredke menda čisto premalo, da bi francoski predsednik Emmanuel Macron zadovoljil vznejevoljene množice. Potem ko se je v ponedeljek zvečer vendarle oglasil pred javnostjo, pomirjanja ni, pa tudi etikete, da je predsednik bogatih brez stika z ljudstvom, se pri mnogih ni znebil.

Neredki so še naprej besni, češ da jim hoče navreči drobtinice, kar v opozicijski skrajni levici, denimo, podpihuje vodja Nepokorne Francije Jean-Luc Mélenchon, na skrajni desnici pa Marine Le Pen, predsednica Nacionalnega zbora. A tudi vmes med obema skrajnostma, posebno na levici, ni malo ideološkega razpihovanja žerjavice in tako vsaj posrednega spodbujanja k nadaljnjemu kaosu.

Živeti bolje od svojega dela

Predsednik – ki je opozoril, da so nastale razmere rezultat zadnjih 40 let vodenja Francije, pri čemer »prevzemam svoj del odgovornosti« – se je v nagovoru javnosti obrnil na vlado in parlament z zahtevo, naj »poskrbita za vse potrebno, da bodo Francozi od 1. januarja bolje živeli od svojega dela«. Kakor je bil kratek in jedrnat, bodo minimalno plačo (smic) zvišali za sto evrov na mesec, »kar pa delodajalcev ne bo stalo ni centa«. Povejmo, da bo tako smic ob 35-urnem delovniku znašal 1227,39 evra neto na mesec oziroma ob 39-urnem delovniku 1367,66 neto. Hkrati je prvi med Francozi napovedal, da bo za upokojence, ki prejmejo manj kot 2000 evrov neto na mesec, preklical povišanje obveznega splošnega socialnega prispevka (CSG), obetati pa si je tudi popolno davčno razbremenitev nadur. Med drugim je pozval še »delodajalce, naj, če le lahko«, izplačajo zaposlenim nagrade ob koncu leta, ki da bodo prav tako popolnoma razbremenjene.

Vključujoča razprava

V povezavi z odpravo solidarnostnega davka na premoženje (macronizem ga je lani deloma nadomestil z davkom na premoženje v nepremičninah), ki v teh nemirnih dnevih še posebno vznemirja rumene jopiče, se ni odločil za korak nazaj. »Davek je obstajal skoraj štirideset let, pa smo živeli kaj bolje v tem obdobju? Najbogatejši so odhajali na tuje, naša država je slabela ... Davek je bil odpravljen za tiste, ki investirajo v gospodarstvo in tako pomagajo pri odpiranju ­novih delovnih mest, za tiste, ki tega ne počnejo, pa smo uvedli davek na premoženje v ­nepremičninah.«

Za nameček je po Macronovih besedah po novem pričakovati precej bolj na široko vključujočo debato, recimo, pri ključnih vprašanjih, kot so ekologija, priseljevanje in neveljavno glasovanje. Okoljsko problematiko želi predsednik – ki je opozoril, da odpirajo nova delovna mesta v domala vseh sektorjih – pripeljati v vsakdanje življenje, kar »pomeni drugačno stanovanjsko politiko, drugačno premikanje, drugačno ogrevanje«, obljubil pa je tudi več davčnega ravnovesja, zato da bi bila francoska družba »pravičnejša in učinkovitejša«. Pot do tega, da bi bila res bolj po meri prav tako malega človeka, je tudi drugače organizirana in »manj centralistična« država, pa tudi javni sektor da je treba izboljšati na območju celotne Francije (znane in stare so težave s poštnimi storitvami, denimo).

Kapljica v morje

Kljub Macronovim korakom nazaj odzivi nezadovoljnih rumenih jopičev kakor tudi raznih ideologov niso ravno spodbudni. Za nekatere je bil njegov nastop navadna maškarada, za druge kapljica v morje ..., toda vsi ne mislijo tako. Ena od voditeljic sicer slabo vodenega in neorganiziranega protestniškega gibanja Jacline Mouraud, denimo, je pozvala k premirju. »Dosežen je napredek, vrata so zdaj odprta.« Kljub temu ni malo pozivov, da je v soboto na vrsti tudi V. dejanje rumenih jopičev.