Po prvem polčasu še ni videti zmagovalca

Francozi so aprila izvolili v Elizejsko palačo novega starega predsednika Emmanuela Macrona, danes pa so v prvem krogu parlamentarnih volitev nekako odgovarjali na vprašanje, ali si še naprej želijo absolutno dominanco macronizma v narodni skupščini.

Ali pa, kot nasproten ekstrem, če hočejo, da bi bila premierska taktirka zaupana radikalnemu levičarju Jean-Lucu Mélenchonu, prvemu možu na novo osnovanega levega zavezništva Nupes. Ali pa morda za nekaj nič manj težavnega vmes. Po prvem polčasu – drugi volilni krog bo čez teden dni – je videti, da bi radi volivci macronistični politiki vendarle nekoliko pristrigli peruti.

Ali absolutni macronizem ali kohabitacija

Potrdilo se je, kar so v zadnjih dnevih napovedovale javnomnenjske ankete in so nocoj potrdili tudi rezultati vzporednih volitev (inštituta Ipsos-Sopra Steria): macronisti uživajo veliko manj podpore kot pred petimi leti, tik ob njega v ospredje je stopilo levo zavezništvo Nupes, okrepila se je tudi skrajna desnica Marine Le Pen.

V odstotkih so francoski volivci takole porazdelili glasove: 25,2 odstotka za macronizem in zaveznike (koalicija Skupaj združuje Republiko, naprej, Demokratično gibanje in Obzorja), 25,2 odstotka za Nupes (Novo ekološko in socialno ljudsko unijo, v katero so se pred tedni povezali Nepokorna Francija, socialisti, ekologisti in komunisti), 18,9 odstotka na Nacionalni zbor desne populistke Marine Le Pen, 13,7 odstotka za Republikance, 3,7 odstotka za tabor radikalnega desničarja Erica Zemmourja ...

Jean-Luc Mélenchon, prvi mož na novo osnovanega levega zavezništva Nupes. FOTO: Stephane De Sakutin/AFP

Tehnikalije

Francoska volišča so se odprla ob osmih zjutraj, pozaprla pa različno, povečini že ob šestih zvečer, v nekaterih velikih mestih, kot so Pariz, Lyon, Montpellier, denimo, pa ob osmih. Za 577 sedežev v narodni skupščini – 558 jih je porazdeljenih po departmajih, osem rezerviranih za Novo Kaledonijo in čezmorska ozemlja ter še enajst za Francoze v tujini – se je potegovalo 6293 kandidatov, glasove pa bi jim lahko dalo 48,7 milijona volilnih upravičencev.

Udeležba je bila pričakovano nizka, po rezultatih vzporednih volitev inštituta Ipsos-Sopra Steria je bila abstinenca rekordna, med 52- in 53-odstotna. Mandat francoskega poslanca traja pet let, že po prvem krogu pa je zagotovljen tistemu, ki mu uspe dobiti absolutno večino oddanih glasov oziroma ga mora podpreti vsaj 25 odstotkov volivcev, vpisanih v volilni register v posameznem okraju; teh je 577, 539 izmed njih v metropolitanski Franciji.

Čez teden dni bodo lahko tekli drugi krog le tisti kandidati, ki jim je dalo dalo glas najmanj 12,5 odstotkov volilnih upravičencev v okraju.