London izključuje vse razen novih pogajanj

Načrti britanske vlade, da bo v pogajanjih z EU poskušala doseči spremembe ločitvenega sporazuma o brexitu, po pričakovanju niso navdušili evropske strani, ki še vedno vztraja, da poseganje v novembra sklenjeni ločitveni sporazum oziroma v varovalo za preprečitev nastanka fizične meje na irskem otoku nikakor ne pride v poštev.

Varovalo predvideva vzpostavitev posebnega carinskega partnerstva med Združenim kraljestvom in EU ter obstanek Severne Irske v enotnem evropskem trgu za blago, v primeru da Bruselj in London do leta 2021 ne skleneta obsežnega trgovinskega dogovora, ki bi zagotovil ohranitev prostega pretoka ljudi čez britansko-irsko kopensko mejo, ki bo po brexitu tudi zunanja meja EU.

Unija je britanske skrbi glede varovala do sedaj poskušala pomiriti s pravno zavezujočimi pojasnili vsebine ločitvenega sporazuma, a ta še zdaleč niso odpravila pomislekov evroskeptičnih poslancev v zvezi s 600 strani dolgim dokumentom. Eden ključnih zadržkov glede varovala je povezan z njegovim neomejenim rokom trajanja in nevarnostjo, da bi Združeno kraljestvo proti svoji volji za večno ostalo »ujeto« v de facto carinski uniji z EU.

Britanska premierka Theresa May je v svojem današnjem nastopu pred parlamentom potrdila, da bo njena vlada na podlagi posvetovanj s poslanci ugotovila, pod kakšnimi pogoji bi parlament podprl ločitveni sporazum o brexitu. Pri tem je še enkrat odločno zavrnila pozive k preložitvi datuma izstopa iz EU oziroma razpisu novega referenduma. Ravno tako je zavrnila pozive, da bi vlada vnaprej izključila brexit brez dogovora kot realno alternativo.



Združeno kraljestvo bo po veljavni zakonodaji iz EU uradno izstopilo 29. marca, z dogovorom ali brez. Če bi želela izključiti možnost brez dogovora, bi britanska vlada morala ustaviti proces izstopanja države iz EU. Premierka ima zato malo drugih možnosti, kot da poskuša z novo pogajalsko strategijo dokazati Uniji, da bi bile spremembe irskega varovala dovolj za gladko ratifikacijo sporazuma v britanskem parlamentu.

Poljska intervencija

Poljska je danes kot prva članica EU27 pozvala k vnovičnemu odprtju pogajanj o brexitu, ki so se po zavrnitvi ločitvenega sporazuma v britanskem parlamentu znašla na mrtvi točki. Poljski zunanji minister Jacek Czaputowicz je v intervju za časnik Rzeczpospolita predlagal, da bi lahko trajanje varovala omejili na pet let in na ta način odpravili eno od ključnih ovir za potrditev sporazuma v britanskem parlamentu.

»Čeprav ne predstavlja mnenja evropskega sveta, je Czaputowiczev predlog za kompromis glede irskega varovala pomemben in ugoden za Britanijo,« je za Delo pojasnil David Shiels, strokovnjak za brexit iz možganskega trusta Open Europe. »Minister je opozoril na očitno nedoslednost, in sicer da lahko stališče irske vlade glede varovala vodi natanko v položaj, ki bi ga moralo varovalo preprečiti: v brexit brez dogovora in nastanek fizične meje na Irskem.«

Toda to po Shielsovem mnenju še ne pomeni, da bi spremembe varovala vodile do ratifikacije sporazuma v britanskem parlamentu. »Ni namreč jasno, ali bi bila omejitev trajanja varovala na pet let dovolj, da bi britanski parlament podprl sporazum. Evroskeptiki so se do sedaj zavzemali za krajšo časovno omejitev, medtem ko severnoirski unionisti javno nasprotujejo samemu principu varovala.«