Poslanci bi radi izsilili preložitev brexita

Združeno kraljestvo vstopa v še en potencialno prelomen teden, v katerem lahko britanski parlament s pomočjo vrste procesnih mehanizmov teoretično prisili vlado v to, da preloži datum napovedanega izstopa države iz Evropske unije. Takšen razplet bi samo še potrdil vtis, da je vlada izgubila nadzor nad brexitom.

Konservativna vlada premierke Therese May bo teden dni po zavrnitvi ločitvenega sporazuma z EU v britanskem parlamentu poslancem v skladu z zakonom o izstopu države iz EU predstavila svoje načrte o tem, kako se misli izkopati iz luknje, v kateri se je znašla. Kaj bo premierka povedala v svojem jutrišnjem nastopu pred poslanci in ali se bo v njem zavzela za kakšno od znanih alternativ ločitvenemu sporazumu, nihče natančno ne ve. Bistveno bolj jasno je, kaj bodo storili poslanci. Na »nevtralen« predlog, ki ga mora vlada vložiti v parlamentarno razpravo, bodo vložili več dopolnil. Med njimi bosta dopolnili poslancev Franka Fielda in Nicka Bolesa.

Fieldovo dopolnilo bo od vlade zahtevalo, da parlamentu omogoči prosto glasovanje o vseh možnostih, ki so na mizi, med njimi tudi o izstopu iz EU brez dogovora in razpisu novega referenduma. S tem bi poslanci pokazali, okoli katerega scenarija obstaja najvišja stopnja enotnosti, to pa bi lahko bil prvi korak iz trenutne politične blokade.

Bolesovo dopolnilo parlamentu ne bi dalo tolikšne svobode, bi mu pa omogočilo, da se izreče o tem, ali naj vlada zaprosi za devetmesečno podaljšanje pogajanj in s tem preložitev datuma izstopa iz EU. Dopolnilo podpirajo tako konservativni kot opozicijski poslanci, zato so možnosti za njegovo potrditev precej večje, kot bi si želela vlada.

Strah pred političnim cunamijem

Nobeno od dopolnil za vlado ne bi bilo pravno zavezujoče, poudarjajo pri možganskem trustu Institute for Government, toda s političnega vidika bi ju Downing Street verjetno težko ignoriral. Če bi parlament poskušal na tak način prevzeti nadzor nad pogajanji o brexitu, bi to položaj vlade po vsej verjetnosti dokončno naredilo nevzdržen, na britansko politiko pa vrglo senco izrazite negotovosti. Na to je v mnenjskem članku za Sunday Telegraph opozoril tudi britanski minister za mednarodno trgovino Liam Fox, rekoč, da bi načrti poslancev lahko sprožili »politični cunami« neslutenih razsežnosti.



Britanska premierka se bo v prihodnjih dneh pri iskanju izhoda iz krize najverjetneje še enkrat obrnila na pomoč k EU oziroma k irski vladi. Če drži poročanje Sunday Timesa, bo Dublinu predlagala sklenitev bilateralnega dogovora o irski meji, ki bi »dekontaminiral« ločitveni sporazum o brexitu in mu s tem zagotovil zadostno podporo v britanskem parlamentu.

EU in Irska sta doslej vztrajali, da v vsebino sporazuma ne nameravata posegati. Prvi odzivi irske vlade na zamisel o bilateralnem reševanju problema niso bili vzpodbudni. Ne glede na to politična situacija na Otoku v neugoden položaj postavlja vse vpletene strani. Vztrajanje pri sporazumu, ki nima nikakršne možnosti za uspeh, utegne kmalu postati nesmiselno, zlasti če se za najverjetnejšo alternativo izkaže britanski izstop brez dogovora.