V nadaljevanju preberite:

Dobrih devet mesecev po dokončnem umiku ameriških sil iz Afganistana, ki je omogočil vrnitev talibov v Kabul, je država, za katero so več kot štiri desetletja vojn, v strahotnem stanju. Ne glede na to, da je po vrnitvi talibov na oblast – po 20 letih – orožje potihnilo, vsak dan pod Hindukušem umre več ljudi kot v času vojne. In to zaradi lakote.

Po podatkih Svetovnega programa za hrano (WFP) kar 95 odstotkov Afganistancev trenutno ne je dovolj. Več kot polovica Afganistancev – 24 milijonov ljudi – takoj potrebuje dostop do humanitarne pomoči. Zaradi izstradanosti je ogroženo življenje približno milijona otrok, mlajših od petih let. Po podatkih organizacije Rescue Committee je Afganistan ob tem na vrhu seznama držav, v katerih naj bi se humanitarna kriza v naslednjih mesecih najbolj zaostrila.

Razmere v državi so kritične, razlogi za grozljivo humanitarno katastrofo pa niso prav nič kompleksni. Ameriški vojaški umik je sistematizirano in predvidljivo omogočil talibom, da so zelo hitro prevzeli nadzor nad celotnim Afganistanom. Toda namesto da bi mednarodna povezava držav, ki je bila 20 let vojaško prisotna v Afganistanu in je z agresivnim delovanjem omogočila vstajanje skrajnih islamistov, poskrbela za ljudi, ki jih je tako umazano pustila za seboj, se je zgodilo nasprotno.