Lahko Slovenija Pobudi treh morij da nov zagon?

Ljubljana – Vrh Pobude treh morij bo eden najpomembnejših politično-poslovnih dogodkov v zgodovini samostojne Slovenije, ki bo v Ljubljano in na Brdo pri Kranju danes in jutri privabil predsednike in visoke predstavnike dvanajstih držav članic EU, poleg njih pa še predsednika evropske komisije, nemškega predsednika, ameriškega ministra za energetiko in okoli 500 gospodarstvenikov iz 44 držav.

Vprašanje za organizatorje je, ali jim bo visoko udeležbo uspelo izkoristiti za krepitev pomena pobude in s tem preprečiti, da ta postane le še ena v vrsti podobnih iniciativ, ki so na območju srednje in vzhodne Evrope zaživele po padcu železne zavese.

Vrh, ki ga v sodelovanju z vlado gosti predsednik republike Borut Pahor, bo četrti po vrsti od vzpostavitve Pobude treh morij in priložnost, da ta dobi nov zagon. Vprašanje smeri razvoja pobude je aktualno vse od lanskega vrha v Bukarešti, kjer ji je bila poleg politične dodana še poslovna komponenta, in sicer z organizacijo vzporedne poslovne konference, ki bo v veliko večjem obsegu potekala tudi v Ljubljani.



Pobuda treh morij, ki je nastala predvsem z željo po zmanjšanju energetske odvisnosti srednje- in vzhodnoevropskih držav od Rusije, po besedah predsednika Pahorja »postaja eno pomembnih orodij za spodbujanje vsestranskega razvoja v tem delu EU« in njegovo »enakovredno vpetost v Unijo« zlasti v energetskem in infrastrukturnem pomenu. Pomembno izkazuje tudi naklonjenost čezatlantskemu sodelovanju, v času, ko se to srečuje z vrsto različnih izzivov. Pahor verjame, da ima pobuda potencial, a kakšnega, si med včerajšnjo novinarsko konferenco ni upal napovedati.

Kako naprej?

Slovenija tako kot mnogo drugih držav nima jasno izraženega stališča do nadaljnje institucionalizacije Pobude treh morij. Ključno vprašanje je, ali bo ta ostala samo forum za razpravo ali bo iz nje nastalo tudi kaj ambicioznejšega. Kot so nam neuradno zaupali nekateri tuji diplomati, na pobudo gledajo predvsem kot na priložnost za izmenjavo mnenj, njena nadaljnja institucionalizacija pa jih ne zanima.



Kljub temu bo na tokratnem vrhu, kot je potrdil predsednik republike, del razprav usmerjen v ustanovitev pet milijard evrov vrednega posebnega investicijskega sklada, iz katerega bi se financirali nekateri od 48 infrastrukturnih in energetskih projektov, ki so jih sodelujoče države na lanskem vrhu identificirale kot ključne za razvoj širše regije, ki se razprostira med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem. Kljub pripravljenosti nekaterih večjih držav, kot sta Poljska in Romunija, da bi v tovrstni sklad vložile znatna finančna sredstva, dan pred začetkom vrha ni bilo jasno, kakšen pomen se mu bo pripisalo v končni skupni deklaraciji.

Dve razsežnosti

Slovenija je kot organizatorka vrha želela poudariti pomen pobude za evropsko povezovanje, kar je Pahor storil s tem, da je v Ljubljano povabil predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja in nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja, zraven pa ohraniti njeno močno čezatlantsko razsežnost. Med prvimi gosti, ki jih bo danes sprejel predsednik republike, bo ameriški minister za energetiko Rick Perry, ki se je udeležil že vrha v Bukarešti, v Ljubljani pa bo sodeloval tako na predsedniškem panelu kot na okrogli mizi o energiji.

Ob robu razprav se pričakuje tudi precej govora o prihodnosti EU. Vrh v Ljubljani poteka manj kot dva tedna po evropskih volitvah.