V nadaljevanju preberite:

Ustanovitelj in voditelj Kurdske delavske stranke (PKK) Abdullah Öcalan​ je minuli teden v zaporu Imral na otoku v Marmarskem morju v bližini Istanbula, kjer je zaprt že šestindvajset let, pred televizijskimi kamerami prebral besedilo, ki bi lahko spremenilo potek zgodovine (ne le) na območjih, kjer živi kurdsko prebivalstvo. Öcalan je pripadnike PKK, ki so se v prvi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja na jugovzhodu Turčije uprli turški agresivni prevladi, pozval, naj odložijo orožje in na kongresu razgradijo tudi gibanje.

Eksistencialna dilema sirskih Kurdov

Öcalanov morda zgodovinski nagovor ni bil presenečenje. Pogajanja med turškimi oblastmi in zaprtim voditeljem Kurdske delavske stranke (PKK) so namreč trajala skoraj leto dni. Da se pripravlja nekaj prelomnega, je že oktobra lani nakazal predsednik Stranke nacionalnega gibanja (MHP) Devlet Bahç​eli, ki je glavni zaveznik turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana in vladajoče Stranke pravičnosti in razvoja (AKP).