V nadaljevanju preberite: 

Ko je kitajsko Združenje za promocijo zdravja in izobraževanja pred petimi leti objavilo študijo, v kateri je opozorjeno, da okoli 250 milijonov Kitajcev, starih od 20 do 40 let, trpi za delno ali popolno plešavostjo, je bila to za Indijo potrditev svetle prihodnosti izvoza las. Kitajska je bila že pred tem največja uvoznica las, problem, predstavljen v študiji omenjenega združenja, pa je napovedal dodatno izboljšanje tega poslovanja.

Toda to se ni zgodilo. Ne zato, ker bi Kitajci izumili zdravilo proti plešavosti, temveč zato, ker so našli pot za ilegalno odkupovanje las iz indijskih templjev in frizerskih salonov, ki vodijo prek Burme ali Bangladeša. V mreži posameznikov, ki organizirano tihotapijo neobdelane lase, se obrača okoli 1,5 milijarde dolarjev.