Ukrajina s svojimi brezpilotnimi letalniki čedalje globlje in obširneje prodira na ozemlje Rusije. V noči na sredo so iz vsaj šestih oblasti poročali o škodi, ki so jo povzročile eksplozije ukrajinskih dronov, vključno z letališča v Pskovu, kjer je bilo poškodovanih več vojaških transportnih letal. Največji koordiniran napad na ruskem ozemlju od začetka vojne je samo še poudaril naraščajočo ukrajinsko grožnjo z neba, na katero Kremlju doslej ni uspelo najti učinkovitega odgovora.

Eksplozije brezpilotnikov v Brjanski, Kaluški, Pskovski, Moskovski, Orjolski in Rjazanski oblasti, so predstavljale pomembno moralno, pa tudi taktično spodbudo za Ukrajino na dan, ko je ruska vojska sprožila enega najobsežnejših napadov na Kijev v zadnjih mesecih, v katerem sta umrli najmanj dve osebi.

Četudi ukrajinske oblasti uradno ne prevzemajo odgovornosti za napade brezpilotnikov, si že vsaj od spomladi aktivno prizadevajo, da bi vojno, ki jo je Rusija sprožila februarja lani, razširile na ozemlje agresorske države. Največjo škodo so ukrajinski droni tokrat povzročili na civilno-vojaškem letališču v mestu Pskov, kjer je stacionirana tudi ena od elitnih divizij ruske vojske, vpletena v nekatere od najhujših grozodejstev, zagrešenih na ukrajinskih tleh.

Širjenje vojne na ruska tla

Poročil o smrtnih žrtvah ni bilo, so jo pa v napadu skupila vsaj štiri vojaška transportna letala Iljušin Il-76, katerih vrednost na trgu znaša več deset milijonov evrov. Po navedbah ukrajinskih obveščevalnih organov so bila letala povsem uničena, letališče, oddaljeno več kot 600 kilometrov od Ukrajine in le nekaj deset kilometrov od meje z Estonijo, ki je članica zveze Nato, pa je bilo danes zaprto za promet.

Številnim ukrajinskim dronom je v zadnjih mesecih uspelo doseči tudi Moskvo in čeprav so doslej povzročili razmeroma majhno škodo na pročeljih višjih zgradb, njihovega psihološkega učinka ne gre zanemarjati. FOTO: Evgenia Novozhenina/Reuters

Uradna govornica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je napovedala maščevanje za napad in zatrdila, da ukrajinski brezpilotniki niso mogli preleteti takšne razdalje brez obveščevalne pomoči zahodnih držav. Zahod uradno nasprotuje uporabi orožja, ki ga je poslal v Ukrajino, pri uničevanju vojaških tarč na ozemlju Rusije, a kljub temu vztraja, da ima Ukrajina kot napadena država legitimno pravico do izvajanja takšnih operacij.

»Ukrajina se strogo drži zaveze, da ne bo uporabljala orožja svojih partnerjev za napade na rusko ozemlje in deluje izključno v okviru načel obrambne vojne,« je najobsežnejše napade z brezpilotnimi letalniki doslej na platformi x komentiral Mihajlo Podoljak, svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.

190 napadov z droni

Samo letos je bilo v Rusiji in na Krimskem polotoku, ki ga je ta nezakonito priključila leta 2014, po poročanju BBC zabeleženih okoli 190 napadov z droni. Številnim od njih je uspelo dosegli tudi Moskvo in čeprav so doslej povzročili razmeroma majhno škodo na pročeljih višjih zgradb, njihovega psihološkega učinka ne gre zanemarjati.

Rusija je imela za gradnjo obrambnih okopov na voljo ogromno časa

»Vojna se vse bolj seli na ozemlje Rusije in tega ni mogoče ustaviti,« je poudaril Podoljak. Kot je pojasnil, je to med drugim posledica razmer na fronti, kjer se Rusija »kljub vsem propagandnim mitom že dolgo bori le številčno in samo obrambno«, ter pomanjkanja učinkovite zračne obrambe v posameznih oblasteh.