Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Kozmetične spremembe za članstvo v EU in Natu

Če bo referendum uspešen, bo odprl pot ustavnim spremembam in spremembi imena države v Severno Makedonijo.
Več kot polovica Makedoncev verjame, da članstvo v Natu in EU upravičuje sprejetje novega imena države. FOTO: Reuters
Več kot polovica Makedoncev verjame, da članstvo v Natu in EU upravičuje sprejetje novega imena države. FOTO: Reuters
6. 9. 2018 | 06:00
4:05
Rezultati makedonskega referenduma bodo vplivali na geopolitično razporeditev v regiji. Po ocenah Moskve je sporazum Aten s Skopjem izključno v vlogi pospešenega vstopa Makedonije v Nato, po mnenju Washingtona pa bi propad sporazuma destabiliziral Balkan.

Da bi neuspeh referenduma negativno vplival na stabilnost v regiji, je prepričana tudi makedonska vladajoča koalicija. Podobno menijo tudi številni balkanski analitiki. Če bo referendum uspešen, bo odprl pot ustavnim spremembam in preimenovanju države v Severno Makedonijo. Koalicija Skupaj za evropsko Makedonijo v referendumski kampanji poudarja, da bo pozitiven izid omogočil članstvo v Natu in začetek pogajanj o vstopu v EU.


Rezultati anket odvisni od naročnika


Referendum, posvetovalne narave, bo 30. septembra; če bo večina na vprašanje, »ali ste za članstvo v Natu in EU s sprejemanjem sporazuma med Makedonijo in Grčijo« o imenu Makedonije, odgovorila z »da«, bo vlada lažje dobila manjkajoče glasove poslancev. Premier Zoran Zaev in vladajoča koalicija se še nista izrekla, ali bosta ob morebitnem negativnem izidu podporo svoji politiki preverila na predčasnih volitvah.

Javnomnenjske raziskave kažejo dva izida. Po prvem bi zmagali nasprotniki spremembe imena, po drugem pa naj bi bilo več tistih, ki se jim članstvo v EU in Natu zdi pomembnejše od »kozmetičnega« popravka imena. Čeprav so rezultati anket odvisni tudi od tega, kdo je naročil in plačal raziskavo, se zdi, da je tekma tik pred referendumom izenačena. Po rezultatih raziskave ameriškega mednarodnega republikanskega inštituta nekaj več kot polovica državljanov verjame, da članstvo v Natu in EU upravičuje sprejetje novega imena države.

Premier<strong> </strong>Zoran Zaev in vladajoča koalicija se še nista izrekla, ali bosta ob morebitnem negativnem izidu podporo svoji politiki preverila na predčasnih volitvah. FOTO: Reuters
Premier Zoran Zaev in vladajoča koalicija se še nista izrekla, ali bosta ob morebitnem negativnem izidu podporo svoji politiki preverila na predčasnih volitvah. FOTO: Reuters


Kolaboranti in nosilci javnega upora


Po mnenju nasprotnikov spremembe imena je prespanski sporazum, o katerem bodo odločali na referendumu, pravni mrtvorojenec, ki bi padel v vsaki normalni državi. Opozorili so, da je referendumsko vprašanje, »ali ste za članstvo v Natu in EU s sprejemanjem sporazuma med Makedonijo in Grčijo«, velik pravni nesmisel in manipulacija, ker o članstvu ne bodo odločali Makedonci, temveč države članice Nata in EU, ki jih referendum ne obvezuje. Po mnenju kritikov bo ta pravna akrobacija padla na ustavnem sodišču, oblast pa obtožujejo, da se zateka v čezmerno uporabo policijske sile, da bi zatrla vsakršen upor proti spremembi imena.

V funkciji sprejetja sporazuma naj bi bila tudi diplomatska depeša z ameriškega veleposlaništva v Makedoniji, ki jo je objavil Wikileaks. Zaupni dokument kaže, da je bilo Skopje pripravljeno sprejeti ime Republika Severna Makedonija že leta 2008, če bi to vključevalo priznanje makedonskega jezika in nacionalnosti. Da je bila na takšen kompromis z Atenami pripravljena tudi vlada nekdanjega premiera Nikole Gruevskega, je zatrdil tudi Zaev. Navedbe je Gruevski, nekdanji vodja opozicijske VMRO-DPMNE, označil za neumnost.

Največja nevladna stranka VMRO-DPMNE, ki jo je Zaev pozval, naj se vključi v kampanjo in podpre referendum, je v popolnem kaosu, zato ima na političnem prizorišču predvsem dekorativno vlogo. Nasprotniki sporazuma vidijo v politični opoziciji prej kolaborante kot nosilce javnega upora. Po internih raziskavah skoraj polovica članstva stranke ne nasprotuje spremembi imena. Zato civilna družba napoveduje, da se bo samoorganizirala prek družbenih omrežij, ker noče plačati tako visoke cene za obljube, da bodo nekoč v EU, kjer bodo bolje živeli.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine