Otroci so največja žrtev pandemije covida-19, podnebnih sprememb in vojne v Ukrajini, v najnovejših poročilih o položaju otrok, natančneje o podhranjenosti in o blaginji med najmlajšimi, ugotavlja Unicef. In še na slabše kaže. Če je podhranjenost »sod smodnika«, predstavlja okolje, v katerem najmlajši rastejo, zaradi prekomernih vsebnosti onesnažil vseh vrst, od hrupa do svinca in prašnih delcev, umiranje na obroke.

V svetu je podhranjenih več kot 13 milijonov otrok do petega leta, vsak peti celo umre, ne da bi dočakal pet let. Z grožnjo globalnega pomanjkanja hrane postajata vse bolj vprašljiva tudi financiranje in zdravljenje podhranjenih. Svet se po oceni Unicefa sooča z zgodovinsko visokimi stopnjami hude podhranjenosti.

Tako je v Južni Aziji, žarišču podhranjenosti, hudo podhranjen približno vsak dvaindvajseti otrok, kar je trikratnik podhranjenih v podsaharski Afriki. V Afganistanu naj bi zaradi hude podhranjenosti trpelo 1,1 milijona otrok, kar je skoraj dvakrat več kot leta 2018. V vzhodni Afriki pa naj bi 2 milijona hudo podhranjenih povzročila suša.

Izpostavljenost otrok onesnaženju. INFOGRAFIKA: Delo

Dva od treh otrok ali kar deset milijonov hudo podhranjenih otrok ne more računati na pomoč pri zdravljenju podhranjenosti. Vnaprej pripravljena terapevtska živila naj bi se namreč zaradi rasti cen surovin do konca leta podražila do 16 odstotkov. Po izračunih Unicefa to ob dodatni porabi zdravilne hrane pomeni še 600.000 novih otrok brez dostopa do zdravljenja, ki bi jim rešilo življenje. Kot še navaja Unicef, niti do leta 2028 ni pričakovati, da bi se količina pomoči za podhranjene vrnila na raven pred pandemijo.

»Uboštvo« bogatih

A tudi generacijam otrok v 39 najbogatejših državah se v prihodnosti ne piše najbolje. Zaradi prekomerne potrošnje otroci rastejo v nezdravem, nevarnem in škodljivem okolju, izpostavljeni so onesnaževalom vseh vrst – od prašnih delcev, pesticidov, svinca, vlage in plesni -, bivajo v prehrupnih, pretemnih prostorih, ob nevarni infrastrukturi z malo zelenja. Od tod tudi nizko zadovoljstvo z življenjem med najmlajšimi generacijami držav OECD in EU.

V vrhu držav z najboljšimi razmerami za otroke so Španija, Irska in Portugalska, čeprav, kot navaja zadnje poročilo Unicefovega raziskovalnega centra Innocenti, glede na omenjene kazalnike nobena od držav EU in OECD ne zagotavlja varnega okolja za otroke.

Precej varna in tudi precej onesnažena Slovenija

Naši otroci živijo v precej varnem okolju, saj je Slovenija po naštetih kazalnikih kvalitete bivanja med 39 najbogatejšimi državami sveta na osmem mestu.

Toda onesnažen zrak, ki pri najmlajših povzroča obolenja dihal, bi nas vendar moral skrbeti. Povprečna vrednost izpostavljenosti delcem PM 2,5 v Sloveniji je 17,1 miligrama na kubični meter, kar nas uvršča na 31. mesto od 43 držav OECD.

Slovenski otroci iz urbanih središč so bili v 2020, denimo, v primerjavi z evropskimi vrstniki izpostavljeni nadpovprečnim koncentracijam PM 10 – tudi do 30 mikrogramov na kubični meter. Alarmanten pa je podatek, da jih je bilo v letu 2019 kar 53 odstotkov izpostavljenih koncentracijam med 31 in 40 mikrogramov na kubični meter. Pri petini otrok, ki jih sprejmejo v bolnišnice, ugotavljajo bolezni dihal.

Slovenija je med slabšimi tudi po izpustu emisij CO2 na prebivalca v zadnjih 25 letih; smo na 20. mestu.

Poleg slabega zraka pa otroke v naši državi ogrožata še stanovanjska prikrajšanost in energetska revščina, saj je v 2019 skoraj vsak peti otrok pri nas živel v vlažnih in plesnivih prostorih, vsako deveto gospodinjstvo pa je prenatrpano. Slovenski petnajstletniki zato niso najbolj zadovoljni z življenjem; med 28 državami so nizko na 21. mestu. Bolj spodbudni so podatki o njihovi izpostavljenosti pesticidom. Slovenija je v skupini najmanj onesnaženih držav s tovrstnimi onesnaževali in hkrati med državami z najmanj komunalnimi odpadki na prebivalca.